Armadalova Kripta

Preden je Jade prišla do Armadalove kripte je v svojih prostorih nekaj časa hodila od ene stene do druge in se skušala odločiti kaj naj stori. Hotela ga je videti, hkrati pa se je zavedala, da to ni dobra ideja. Tako je razmišljala, če bi nekoga drugega poslala naj mu odnese talisman. Nekaj časa je razmišljala o primerni osebi, a se kaj kmalu premislila. Potem je razmišljala, da bi vseeno šla sama tja, ampak ne bi prestopila praga njegove kripte. Tudi to misel je opustila, saj bi se naključnemu mimoidočemu tak prizor zdel nadvse čuden in kar je najhuje - precej sumljiv. Ko pa se je začela poigravati z mislijo, da bi šla samo mimo kripte in nagrado za opravljeno nalogo poslala na mizo s telekinezo, ji je dokončno prekipelo. Pograbila je talisman in odšla naravnost do Armadalove kripte. Zavedala se je, da se k takemu absurdnemu kompliciranju zatekla ravno zaradi svoje neodločnosti. Po eni strani je bilo klan je na prvem mestu praktično vžgano v njene misli, po drugi strani pa je bila ženska katere skrbno zgrajeni obrambni zid je privlačni vampir že dodobra načel. Skrivala se je za ruševinami, kar pa ni bilo ravno veliko. Po tretji strani... Ko je prišla še do tretje strani - čisto možno, da se kje najde še kakšna, pri Jade je bilo to zelo verjetno - ji je noga zastala. Po tretji strani pa se je Armadal na praznovanju zapletel z Alexis, ki je bila že na prvi pogled zelo vročekrvna stvarca. Torej je bila samo še ona rahlo nerazsodna. To bo pa že obvladala! Opogumljena z mislijo, da ima zapeljivi vampir oči samo še za Alexis, je stopila do vhoda v njegovo kripto.
"Armadala, si tukaj?" je vljudno povprašala, med tem pa že polagala kamenčke v svoj zid. Mimogrede jo je zopet prešinilo kako priročna bi bila vrata. Veliko lažje se trka po vratih kot pa po kamnitem oboku.

Lunin odsev na povrsini jezera je nezno vzvalovil vsakic, ko je rahel vetric vznemeril vodno gladino. Vsak val je drugace spremenil srebrnkasti odsev lune na gladini in ga spremenil v magicno, valujoco paleto zametno modre in bele. Njegove misli so bile osredotocene samo na luno in jezero ter njegovo dihanje. Vsakemu vdihu je sledil odmik vode od obale jezera in vsak izdih je povzrocil valove na povrsini. Njegove misli so bile zasedene in osredotocene samo na to.

Meditacija ga je sproscala, se posebno, ko je bil v psihicni zagati. Vec ko je razmisljal o svojem problemu, bolj neresljiv se mu je zdel. Zato si je vzel bozanske pol ure miru in popolne odrezanosti od svojih misli. Moje misli so luna, moje srce je jezero... je odzvanjalo po njegovi glavi. Ravno ko je bil v procesu popolne sprostitve, je skozi njegovo glavo izzvenelo "Armadal, si tukaj?". Nekaj trenutkov je trajalo, da so se njegovi mozgani sploh zganili iz prijetnega toplega bazencka meditacije in ugotovili, da je nekdo vstopil v njegovo kripto. Se malce kasneje so ugotovili, da glas pripada vampirki, ki je po njegovi lestvici dosegala kar osmo klasifikacijo stopnje A. Mozgani so se namrscili nad tem podatkom. To je bila oseba, ki ji je bilo treba nenudoma posvetiti vso pozornost, cesar so se mozgani tudi lotili. Brcnili so Arma, da je odprl oci in obrnil glavo, saj je bil obrnjen proti steni. Seskocil je s pokrova svoje krste in stopil okoli vogala. Med vrati, oziroma med dvema stebroma, kjer bi mogla biti vrata, je stala Jade. Nasmehnil se ji je in ji odzdravil. "Fizicno gotovo, miselno pa morda se ne cisto." "Na zalost moja kripta ni tako bogato opremljena kot tvoja,"je dejal in se ji zarezal, "ampak te bom vseeno povabil naprej. Mislim pa, da bos nazalost mogla sedeti kar na pokrovu moje krste..."namrscil se je in jo pospremil v svojo 'spalnico'. "Upam, da te ne moti...Sedaj pa...cemu se imam zahvaliti za ta obisk?"je povzel in se naslonil na steno.

( armadala? )

((pardon, moralo bi pisat armadal, a si tukaj. sorry. kaj hudiča je pa osma stopnje klasifikacije A? ))

Ker se Armadal ni takoj oglasil, je Jade sklepala, da ga ni in bo morala naslednji dan zopet čez tisti grem/ne grem. Ko pa se je izkazalo, da je vendrale v svoji kripti, je dobre volje stopila naprej. "Aha, se opravičujem, ker te motim. Ampak saj ne bom dolgo, tako da boš kmalu lahko naprej lovil svoje misli," se je nasmehnila. Vedela je kako zoprno je, če te nekdo zmoti sredi meditacije. Sledila mu je v spalnico in se zelo hitro nalezla njegove dobre volje in sproščenosti. V mislih si je čestitala za pravilno sklepanje in bila naravnost navdušena, da se pogovarja s potencialnim prijateljem. Po dolgih letih izoliranosti, ki jo je prinesel njen položaj, je bilo zanjo že to veliko.
Da pa bi sedela na njegovi krsti, je bilo zanjo še vseeno malce preveč. Ker ni hotela biti nevljudna, se je z zadnjico previdno naslonila na krsto. Kateri idiot se je spomnil ravno take višine za krste?! 'Delaj se, da je stol!' si je ukazala v mislih. Neprimerne podobe je nemudoma zbrcala iz glave. "Zakaj pa se ne preseliš v večjo kripto? Blizu kristalne dvorane je kar nekaj praznih kript. Ampak te moram opozoriti, da imajo veliko napako - zelo blizu moje kripte so," se je šaljivo nasmehnila. Na žalost je bilo to dejansko res, saj noben vampir ni hotel biti preveč na očeh vodje klana.
"Kot obljubljeno sem ti prinesla nagrado za dobro obljubljeno nalogo," je pojasnila. Nagnila se je nekoliko naprej in mu izročila talisman. Ni se hotela preveč premikati, ker bo z njeno srečo krsta tako ali tako sama ob sebe zdrsnila in jo spodnesla. "Upam, da si na konciliju nisi preveč vzel k srcu mojih vprašanj glede dokazov. Sama bi te morala že prej opozoriti na to, da pustiš kakšno svetlečo drobnarijo tam."

(pr temu postu sm se pa fajn nasmeju xD ahaa, sm vedu d boš uprašala x) it's a secreet )

Naslonil se je na steno in jo tiho opazoval. Še vedno se je smehljal, a nasmešku je nevarno grozilo, da se bo prelevil v muzanje. Jade se je naslonila na rob njegove krste in smeje dejala »Zakaj pa se ne preseliš v večjo kripto? Blizu kristalne dvorane je kar nekaj praznih kript. Ampak te moram opozoriti, da imajo veliko napako - zelo blizu moje kripte so.« Zarežal se je ob njeni pripombi in v smehu odvrnil »In kaj je na tem tako napačnega?« Ko je naslednjič spregovorila, mu je povedala razlog za njen obisk. »Talisman? Očarljivo.«je mehko rekel in stopil k steni, kjer je bila majhna omarica s pijačami. Počepnil je in na hitro pregledal svojo zbirko pijač. »Ti smem kaj ponuditi ali se ti kam mudi?«je vprašal in se ji preko ramena zazrl v oči.

((hm... te zasujem z ZS-ji ali boš prostovoljno povedal?))

"Res, le kaj je napačnega, če lahko vodja klana vidi kaj počneš kadar koli gre mimo? Še posebej, če se pogosto vrača ali odhaja iz svoje kripte. Da ne omenjamo, da bi zelo priročno blizu, če kar koli potrebuje ali pa mora nad nekom stresti svojo jezo," je smeje odgovorila. Sicer svoje jeze ni namerno stresala na drue člane klana, ampak če ji je pa kdo prekrižal pod ob nepravem trenutku... Hja, imela je kar močna pljuča. "Ne ne, nihče noče bivati v bližini vodje klana, ne glede na to kakšen vodja klana dejansko je. Tako je bilo že od nekdaj in vedno bo," je skomignila z rameni. Čeprav je bila včasih še vedno osamljena, se je s tem sprijaznila že dolgo nazaj.
"Ne, danes se mi začuda nikamor ne mudi. Pravzaprav se mi nikoli zares ne mudi, saj imam ves čas na svetu," se je nasmehnila, potem pa se spomnila, da mu je talisman že izročila, in da sedaj izkorišča gostoljubje. Precej vsiljivo, čeprav je ni nič vleklo nazaj na samo. "Razen, če si s čem zaposlen. Motiti te nikakor ne želim," je odkrito dodala.

(muahaha.* ne sej ne. Ti povem 8 stopnja klasifikacije A=femme datale xD)

Svoje dolge prste je smeje ovil okoli ene izmed steklenic in jo postavil na vrh omarice, medtem pa odgovarjal Jade »Oh, to...vsak kraj ima svoje slabosti.«na široko se ji je nasmehnil in izvlekel še eno steklenico, tokrat alkohol. »Ampak gotovo bi prenesel občasne viharje besa. Se bi splačalo.«je dodal in se zopet vzravnal. S police nad seboj je vzel dva kozarca in jih natančno napolnil z alkoholom, natančneje z vodko. »Ves čas na svetu...ja, to že. Če seveda računamo, da nam bo uspelo najti sfero...«je dejal in s tem v prijetno ozračje po neumnosti vmešal skrb. Malo je manjkalo, pa bi se mahnil po čelu. Bil je že iz vaje. Zmajal je z glavo, a stoletje in pol brez vaje se je pač poznalo. V kozarca je previdno dolil še kri skupine A in ji dvignil z omarice. Enega je podal Jade »Vampirska različica Bloody Mary.« ime tega koktejla ga je vedno zabavalo.

((ufa kaj je pa pol deseta stopnja? homme fatale? ))

Jade se je že široko nasmehnila, potem pa se ji je posvetilo, da je s tem, da bi se splačalo mislil na velikost kripte, ne pa na njeno lokacijo. Neumno velik nasmešek si je hitro zbrisala z obraza. "Res je, večja kripta bi pomenila več udobja. Fotelji so veliko bolj udobni za branje kot pa krsta," je razumno prikimala. Tudi za sedenje so bili bolj udobni. Ves čas se je zavedala točno na kaj se naslanja, kot da bi jo krsta žgala v zadnjico. Ampak zaenkrat še ni zdrsnila, kar je bil svojevrsten uspeh.
"Mislim, da nam jo bo uspelo najti. Na našem ozemlju je zagotovo ni, šamani mislim, da so tudi že pregledali svoje, torej ostanejo še tri. Kateri del pa sta pregledala z Alexis?" Komaj je to izrekla se je skoraj do krvi ugriznila v jezik. Ok če bi bila z Armadalom že prijatelja, to ne bi bilo nič takega, ampak nista še bila in zadnje kar je hotela poslušati v tem trenutku je bilo o plazenju pod grmi v mesečini. Trapa, sama sebe je spravljala v neprijeten položaj.
Alkohol je bil še kako dobrodošel, čeprav ne bi smela piti tako močnega. Že vino ji je udarilo v glavo po dveh kozarcih. Ampak bila je preveč jezna sama nase, zato je nemudoma vzela kozarec. "Najlepša hvala," se je nasmehnila in takoj spila velik požirek. Tudi zato, ker jo je jezik precej bolel. Lahko bi se ugriznila samo v mislih... "Nadvse primerno ime. Kaj misliš kdo se ga je domislil?" Z ničemer ni pokazala, da ji je žal, ker je omenila Alexis. Razen mogoče s trenutnim prebliskom bolečine, ko se je ugriznila. "Zagotovo se je komu zdelo noro dobro ime, še preden je sploh izvedel, da obstajajo bitja, ki se hranijo s človeško krvjo."

(sori k je trajal, smo mel vecerjo... In nee xD ni homme fatale, ampk gre tko: 9 je almost unreachable, 10 je cold hard bitch )

Za nekaj sekund je na Jadinem obrazu zavladal sirok nasmesek, ki pa je potem iz neznanega razloga v trenutku izpuhtel. Kimajoc je odvrnila "Res je, vecja kripta bi pomenila vec udobja. Fotelji so veliko bolj udobni za branje kot pa krsta." Prikimal ji je, ceprav ni mislil ravno velikosti. A tega ji ni nameraval povedati, drugace bi jo lahko ze kar direktno osvajal. Cesar pa se niti slucajno ni mislil lotiti. Naredil je pozirek pijace in poslusal njen odgovor. Na sreco ta senca, ki je visela nad otokom ni pokvarila vzdusja. Ali pa se mu je tako samo zdelo, saj je ob koncu vprasanja Jadin obraz presinila bolecina. Kar mu je bilo cudno na tem je bilo to, da ni delovala kot tisti tip bolecine ki te preveva ko mislis na mozno izgubo necesa kar imas rad, temvec bolj na fizicno bolecino kot na primer takrat, ko se s polno hitrostjo zaletis v steno. Njegova obrv je nekajkrat trznila v zelji, da bi odpotovala proti robu lasisca, vendar jo je Arm z vso silo zadrzal. Naredil je se en pozirek pijace s semsnim imenom in nato premisljeno odvrnil "No ja..."ja je raztegnil, nato pa le dokoncal stavek, "nisva se se ravno zares lotila iskanja...Nekaj sva sicer pobrskala po gozdu, ampak sedaj cakava, da se nama pridruzi se njena prijateljica, ki jo je njena soiskalka pustila na cedilu. Alexis se je umes malce zamislila, se mi zdi..."skomignil je z rameni.

Zahvalila se mu je za pijaco in odpila velik pozirek takoj, ko jo je dobila v roke. Tokrat se je poskusala osvoboditi njegova druga obrv, vendar je tudi to uspel zadrzati. Smeje je pokimal in dodal "Morda pa je bil celo sam vampir in je nato ustvaril verzijo koktejla za ljudi, da ne bi izpadel zmesan." Namuznil se je in do konca popil svojo Bloody Mary. Kozarec je odlozil na omarico, vesel, da se ga alkohol prime se manj kot se ga je v starih casih. Ze ko je bil navadno polvilinsko bitje je bil dokaj odporen, ko pa je postal vampir pa je res moral sam popiti kaki dve steklenici alkoholiziranega vina, da je bil pijan. Zopet se je naslonil na steno in mimogrede navrgel "Kako pa ti je bilo vsec na praznovanju?"

((namesto cold hard bitch bi bile lahko poročene. ali te spadajo pod 9? ))

Jade je opazila, da jo Armadal nekam čudno pogleduje, zato se je ustrašila, da bo seštel dve in dve in ugotovil, da jo ob misli na Alexis obdajajo nenavadno nasilne ideje. Glede na to, da ji je šlo do takrat čisto lepo pri njenem striktno prijateljskem odnosu, se ni hotela izdati. "Trepalnica me je zbodla v oko. Se zgodi, kaj moreš," je na hitro bleknila in se začuda celo uspela ustaviti preden bi mu razložila vse o zgradbi očesa in funkciji trepalnic. O ja, to bi izpadlo blazno naravno. Za dodaten dokaz svoje male laži, si je še pomencala oko.
Ko je rekel, da se nista zares lotila iskanja se je Jade nelagodno prestopila. 'Kaj hudiča sta pa potem počela?!' je zarezalo skozi njene misli. Prestopanje se ji ne nemudoma maščevalo. Ali pa se ji je pravzaprav maščevala Armadalova polakirana krsta? Mogoče pa je bila kriva njena mehka obleka. Naj bo eno ali pa drugo - ali pa tretje - nenadoma ji je zdrsnilo in komaj se je pravočasno ujela, da ni njena zadnjica pristala na tleh. "Mislim, da me tvoja krsta ne mara," je mimogrede pripomnila. Šele takrat se ji je posvetilo, da je povedal, da bosta imela z Alexis pri iskanju gardedamo. To so bile pa že boljše novice. No, vsaj njej so bile bolj povšeči.
"Sigurno jo bomo našli. Kdor koli je že bil tisti zeleni možic, mu zagotovo ni do tega, da bi otok pogoltnilo morje in bo pomagal po svojih najboljših močeh. Bolj me zanima kdo jo je sploh ukradel." Zopet je začela razmišljati kdo bi to lahko bil, ampak še preden bi se lahko popolnoma izgubila v svojih mislih, je Armadal na dušek spil vso vodko s krvjo. Debelo ga je pogledala, saj je bila nadvse presenečena.
"Neverjetno. Nisem še srečala koga, ki bi imel v sebi vilinsko kri in lahko konzumiral take količine alkohola," je rekla impresionirano, potem pa pomignila na svoj kozarec: "Zame je tole že nevarna doza." Zmajala je z glavo in razmišljala ali bi dejansko spila vse ali pa bi pijačo vzela kar seboj. Druga opcija je bila vsekakor varnejša, ampak razum je dremal na kavču, zato je srknila še en požirek.
"Presnetljivo v redu," se je nasmehnila, ko je beseda nanesla na praznovanje samo. "Nisem pričakovala, da bom dejansko uživala, ampak če odštejem manjšo nezgodo, sem se imela prav krasno." Na kratko mu je razložila kako je trčila v Caleba in si pri tem porezala stopalo, ki pa se je takoj zacelilo in jo s tem v trenutku izdalo.

(nee, porocene so tm ene 10B...itq so vecinoma navelicane svojih mozev, tko d za arma niso problem xD in dzizus, sen tak post p bom crknu od smeha )

Trepalnica jo je dregnila v oko? Ta razlaga je bila se bolj za lase privlecena kot da bi rekla, da jo je ozulila njegova krsta. Prav, pa naj stvar zadrzi zase...saj se me tako ali tako ne tice, se je odlocil in stvar potisnil vstran. Morda se bo lahko z njo ubadal kasneje, ko ne bo mogel spati. Ko je omenil, da se z Alexis nista se prav lotila iskanja, se je Jade prestopila in se nato po hitrem postopku priblizala tlom. Na sreco se je ujela, preden bi se poblizje seznanila s sestavo tal poleg krste in se zopet vzravnala. Pa kaj je z njo? Je zivcna ali kaj? Arm je bolj in bolj dvomil v tisto razlago o trepalnici, ko pa je k temu dodal se ta nenadni skoraj-padec se mu je zacelo dozdevati, da je Jade morda rahlo raztresena. "Mislim, da me tvoja krsta ne mara."je dejala in si popravila pramen las.

Izpraznil je svoj kozarec in preseneceno pogledal Jade, ki je dokaj osuplo strmela vanj. Privzdignil je obrvi, a ga je ze oskrbela z razlago za svoj preseneceni pogled "Nisem se srecala koga, ki bi imel v sebi vilinsko kri in bi lahko konzumiral take kolicine alkohola." V njenem glasu je zaznal, da je s tem naredil vtis nanjo. Pomignila je s svojim kozarcem in dodala "Zame je ze tole nevarna doza."zmajala je z glavo, nato pa le naredila pozirek. Namuznil se je in odlozil kozarec. Glede praznovanja je imela dobro mnenje, v smehu pa je opisala majhno nezgodo, ki jo je imela s predstavnikom samanov. Pokimal je in pri tem pomislil, da je imel tudi sam na praznovanju kar nekaj zanimivih dogodkov. Sam pri sebi se je nasmehnil in nato dvignil pogled. Se predobro se je zavedal, da tega sploh in abolutno ne bi smel poceti, a njegova nrav je v zadnjih izdihih prodirala na dan. Pomeziknil ji je in nato iz omarice potegnil steklenico krvi skupine A. Pristopil je k njej in jo muzajoc vprasal "Ti malo razredcim alkohol, da ne bos slucajno pijana in bodo mene obtozili?"

((kaj pa če so mladoporočenke pa še čist nore na svoje možičke ejga kaj pa je narobe z mojimi posti?))

Armadal je nenadoma postal precej redkobeseden. Zgolj kimal in smehljal se je, kar je Jade precej zmedlo. Je kaj takega rekla? Ali pa naredila? Pa ga menda ja ni užalila s pripombo glede krste? Verjeno ne, saj se je kljub vsemu še vedno zdel dobre volje. Lahko da je o čem razmišljal in je pravzaprav ni dobro poslušal. Ali pa mu je počasi postajalo žal, da jo je povabil naprej, ker je hotel biti sam.
Počasi se je odlepila od krste in se pripravljala na taktični umik. Potem pa se je Armadal zbudil iz česar koli ga je že pač uspavalo. Njegov čisto nedolžni pomežik jo je oropal vse volje do odhoda. Vsaj zaenkrat. Pa še nekam vroče je postalo v njegovi mali kripti. Ki se je, mimogrede, od njenega prihoda tudi čudežno zmanjšala. "Ne muzaj, ker ni nič narobe, če slabo prenašam alkohol," ga je smeje okarala, potem pa odkimala. "Ne, tudi če ga razredčiš ga še vseeno ostane ista količina, poleg tega bom samo dlje potrebovala, da spijem in še kasneje boš imel mir." Vse skupaj je povedala kot v šali, hkrati pa mu je s tem dala idelano priložnost, da jo elegantno odslovi.

(kdo p je reku, d je kej narobe z njimi? sam smesni so za brt x) in drgac mladoporocenke so pa tm ene 5A in tle je like, nc za odpisat! Jao ><)

Se enkrat se je namuznil, samo zato, da bi jo zbodel, nato pa je le odvrnil "Ne, nic ni narobe s tem, da slabo prenasas alkohol. Cisto nic."temu je sledil nedolzen smehljaj. Jade mu je drzala kratko predavanje o tem, da ne bo s tem, ko bo razredcil akohol nic bolje. Resno je pokimal in nato vprasal "Torej, ja ali ne? Ce ti dolijem, bos vec casa pila in bos prisiljena ostati tukaj. Ce ti ne dolijem, pa bos zamudila krasno kri skupine A..." mehak nasmesek je zaigral na njegovih ustnicah. "Moznost ena ali dve? Ena...ostanes vec casa in odides v rozicah. Moznost dve...ne dobis slastne krvi, ki je, mimogrede ce se nisem omenil, skupina A in prav tako odides v rozicah. Odlocitev je seveda tvoja." Steklenico je previdno odlozil na pokrov krste in poskrbel, da so se bozanske vonjave krvi sirile v njeno smer, potem pa si je popravil cop, saj mu je uslo nekaj las.
Naslonil se je na kripto poleg nje in zopet spregovoril "V zadnjem casu, se posebno na praznovanju, sem spoznal predstavnike vseh klanov..."je zacel, "in zdi se mi, da se napetosti vse bolj zaostrujejo. Morda bi bilo pametno, da s kakim klanom sklenemo zaveznistvo."je dodal. Pogledal jo je od strani in se dejal "To je seveda samo predlog, a kot edina vrsta, ki se lahko po moci primerja z nami so volkodlaki morda najboljsi. Ce postanejo nasi sovrazniki bomo morda imeli probleme..." z ocmi jo je pozorno opazoval, se posebno pozornost pa je posvecal govorici telesa, ki je ponavadi pokazala bolj resnicne odzive kot obraz.

"Se pravi v vsakem primeru odidem v rožicah, vprašanje je samo ali spijem več krvi ali ostanem manj časa," je nasmejano povzela. "Hvala, ampak res ni potrebno. Rezultat bo tako ali tako isti, tako da kar shrani kri za takrat, ko ti bo zadišala. Kaj pa veš, mogoče se je pa moja toleranca že kaj dvignila pa sploh ne vem," je optimistično dejala. Redka kri pač ni bila nekaj, kar bi trošil samo zato, ker nekdo ne prenaša alkohola. Srknila je naslednji požirek in prisluhnila njegovemu predlogu.
"Imaš prav. Sicer bi se tudi proti večji skupini čarovnikov slabo pisalo, ampak volkodlaki jih presegajo. Zavezništvo z volkodlaki ni slaba ideja, pod enim pogojem," je mirno dejala in se mu zazrla v oči. "Upam, da si to predlagal, ker želiš najbolje našemu klanu in ne zgolj iz osebnih interesov." Mogoče je bilo to boleče slišati, ampak bilo je res. Vsekakor je morala o tem dobro premisliti in to kmalu. Želela je, da bi se vampir v nevarnosti lahko zatekel še kam drugam, ne samo na svoje ozemlje. "Bom premislila o tvojem predlogu in se posvetovala z Lux," je obljubila.

Zasmejal se je in odvrnil »No ja, poskusiti se splača kajne? Če pa se ne bo končalo dostojno, obljubim da bom molčal kot grob.«je resno dodal in jo navihano pogledal. Po nekaj kratkih trenutkih tišine je Jade mirno spregovorila "Imaš prav. Sicer bi se tudi proti večji skupini čarovnikov slabo pisalo, ampak volkodlaki jih presegajo. Zavezništvo z volkodlaki ni slaba ideja, pod enim pogojem,"za trenutek je postala, nato pa dokončala stavek, »Upam, da si to predlagal, ker želiš najbolje našemu klanu in ne zgolj iz osebnih interesov.« Zadržal je njen odločni pogled in na svojem obrazu pustil dokaj brezizrazno masko. No ja, saj je bilo na praznovanju povsem očitno, kaj sem počel. Bilo je logično, da se bo malo obregnila ob to...Ampak po drugi strani...še vedno bi se lahko z Alexis dobivala v mestu, tako da pakt ne bi kaj dosti spremenil. Razen če ona ve kaj o njej, česar jaz ne... Zazrl se je v njene divje zelene oči, nato pa se sam pri sebi vprašal, če naj kar direktno spregovori ali ne. In tako sva zopet tam, Arm... se je zlobno lotil tisti tihi, nadležni glasek. Dobil je svojo iztočnico in gotovo je nameraval začeti divje predavanje. Spet si med dvema, ne laži si. In najhujše je, ker se ti dve poznata, kajne? In ne pozabi, nisi več kar si bil nekoč, ne bo ti uspelo. Nimaš več dovolj brezčutnosti, Arm... predavanje navsezadnje le ni bilo tako dolgo, je pa bilo dokaj zbadljivo in na žalost tudi realistično. Dvignil je pogled in se končno spomnil, da še vedno drži steklenico v roki. Butec. Odnesel jo je nazaj v omarico, nato pa se je naslonil na svojo krsto poleg Jade. Ozrl se je k njej in se zavedel, da nima ničesar, kar bi lahko rekel, razen vprašanja, ki mu je tavalo po glavi. A vendar se je natanko zavedal, da se pogovor ne bo preveč dobro razvijal, če bo to vprašanje tudi zastavil. Končno se je odločil, da bo o tem ostal tiho in jo je raje povprašal nekaj povsem drugega. »Prosim, povej mi kaj več o tem, kako je biti vodja klana.«je tiho dejal in jo pogledal.

"Zelo gentelmansko od tebe," se je nasmehnila Jade. Ampak bila je trdno prepričana, da je največja nedostojnost, ki se lahko pripeti, majava hoja med vračanjem v njeno kripto. To pa tudi ni bilo nič tako groznega, še posebej, ker se je zunaj že večerilo in bo večina vampirjev kmalu zapustila podzemlje. Njen roza puhasti oblaček varnosti se je počasi večal.
Z zanimanjem je zrla v Armadalovo brezizrazno masko in čakala, če bo kaj odgovoril glede njegovih vzgibov za tak predlog. Pa ni. Ostal je tiho in se vedno bolj mrščil. Le kaj so mlela njegova kolesca? "Ne mršči se toliko, ker boš gubast," je mehko pripomnila, ko se je naslonil nazaj na krsto. Z blazinicami prstov ga je pogladila po čelu, da bi izbrisala gube, ki so se risale. Pred nekaj dnevi si tega nikakor ne bi drznila, zdaj pa je bila prepričana, da to ne bo vplivalo nanj in si je nežni dotik lahko dovolila.
"Nisva o tem že govorila?" Sedaj je bila ona na vrsti, da se namršči in napne možgane. "Mislim da sva in moram priznati, da se mi trenutno ne da tuhtati, če sem kaj izpustila," je nasmejano priznala. Alkohol je čisto počasi mehkčal njeno držo, česar pa se vampirka še ni zavedala. "Raje mi povej kako si postal vampir. O tebi ne vem skoraj ničesar, jaz pa sem se zadnjič precej razgovorila." Pogledala ga je tako milo, da bi še kamen zajokal.

Nasmehnil se je in zaprl oci, ko so njeni mehki prsti pogladili njegovo celo Zberi se, gospodic! Zopet je odprl oci in jo pogledal. Odnos med njima ga je begal in vedel je, da bo mogel biti previden, da ga ne bo kje polomil. Kajti, navsezadnje, bil je spreten samo pri osvajanju zensk, stopnjo med 'znanko' in 'punco' pa je vedno preskocil. O sklepanju prijateljstva kratko malo ni imel pojma. Vse je enkrat prvic, je pomislil.
Jade se je namrscila in ga opomnila, da sta o tem ze govorila. Prekleto, clovek, mislim vampir, zberi se! Dvakrat isto vprasanje...kam smo prisli?glasek je godrnjajoce pojemal. Nato mu je vrnila vprasanje, ki ji ga je sam zastavil, ko je bil na obisku v njeni kripti, le da je bilo nekoliko manj direktno. Nasmehnil se jein dejal "No, pravzaprav je precej dolga zgodba...ampak ce se ti da poslusati se raje udobno namesti. Ceprav se nimas kam..."zavil je z ocmi. "Res se bo treba preseliti, vidim, drugace mi bodo vsi gostje pobegnili."nasmehnil se je, nato pa se je sam presedel prav na vrh krste in se usedel po tursko. Vrzvravnal se je v hrbtu, nato pa pricel pripovedovati "Jaz sem se ze rodil na tem otoku, kot sin vilinke in cloveka. Nikdar nisem spoznal nobenega od njiju, ker sta me oba zapustila v istem obalnem mestecu, kjer je bilo zadnjic praznovanje. Tam sem prezivel vecino svojega otroskega zivljenja, ce bi temu lahko rekel otrostvo. Bil sem nekaj cudnega, ne clovek ne vilin, zato so me oboji brcali in pljuvali name. Opravljal sem vsa tezka, ogabna in nagnusna dela v mestu, samo zato da so mi pustili prespati na kupu umazane slame in mi dali plesniv kruh ter postano vodo."ko je govoril v njegovem glasu ni bilo veliko custev. Ta del sebe je vedno poskusal zajeziti. Nadaljeval je s pripovedjo "Zame je bilo zelo tezko, ker ni bilo nikogar, ki bi mi bil podoben, vsaj tam ne. Zato je bilo veliko olajsanje in dobordosla spememba, ko sta prisla brata, oba polvilina. Enden je bil starejsi, drugi mlajsi in takoj smo se dobro razumeli. Takrat so se stvari zacele obracati na bolje in ko sem bil star okoli sedemnajst let, smo mi trije zaceli ziveti dokaj divje zivljenje."tu se je zopet ustavil, a samo zato, da se je iskrivo nasmehnil. Od tistega casa dalje so bili spomini v glavnem veliko lepsi, z izjemo nekaterih. "V pdorobnosti se raje ne bom spuscal, a tako smo preziveli kakih pet let, bi rekel. Tako sem si pri daindvajsetih dzrnil prevec in zupan me je poslal iz mesta. Po kakem mesecu dni, ko se je moja kazen iztekla, sem se vrnil in se vedno ne vem, kako mi je takrat uspelo preziveti, saj sem se potikal dobesedno povsod. A stvar me na zalost ni izucila in se drugic sem letel iz mesta. Mislil sem, da bo enako kot prej, le da bo kazen pac daljsa. A stvar se mi je mascevala in prvo noc, ki sem jo prespal zunaj mesta, me je nekdo obiskal."tukaj se je kislo nasmehnil. "Ne vem kdo je bil in najbrz ga sploh ni vec na otoku. Kakorkoli, vedel sem, kaj se mi je zgodilo a sem se vseeno vrnil. Bil sem neumen, da sem to storil. Zopet sem bil izmecek, celo za moje prijatelje. Zato sem prostovoljno odsel in se nisem vec vrnil. Po nekaj tednih potikanja sem naletel na se enega vampirja, ki me je popeljal sem. In to je priblizno vse, bolj ali manj."je tiho koncal in se postrani nasmehnil.

"Ah ne sekiraj se, bo že. Tako ali tako je trenutno bolje, da nimaš preveč udobnih foteljev. Alkohol vse prerad povzroči dremavico," se je nasmehnila Jade. Zasukala se je okrog in se s komolci naslonila na kripto. Sicer ne ravno dostojen položaj, ampak možnosti za zdrs je bilo nekoliko manj. Zazrla se je navzgor kjer je bila locirana Armadalova glava in prisluhnila njegovi pripovedi. Sredi pripovedi jo je popadlo neverjetno sočutje, saj je še predobro vedela kakšna je mladost polvilina. Najraje bi ga prižela k sebi in izbrisala vse črne spomine. Se ti ne zdi, da bi bilo to že malo preveč prijateljsko? se je posmehnil nadležni glasek. [/i]Dobro, saj mirujem, spelji se,[/i] je po hitrem postopku opravila z njim in negibno poslušala naprej.
Ko je končal, je bila tudi ona tiho. Njo je vampirsko življenje osrečilo. Ko je postala vampirka, je končno nekam pripadala. Imela je družino in ljubezen, njega pa je to dokončno izobčilo ravno, ko se je življenje končno spremenilo na bolje. "Jaz... Ne vem kaj naj rečem," je stresla z glavo. Samodejno je kozarec ponesla k ustnicam, čeprav je vsak požirek še malo zameglil njeno presojo. "Žal mi je, da... da si vse izgubil, ko si postal vampir." Nenadoma se je počutila zelo krivo, kot da bi bila ona tista, ki mu je vse odvzela. Zazrla se je nekam predse in se spopadala s svojo vestjo. Ne bi smela živeti v prepričanju, da so bili vampirji zaradi svoje spremembe na boljšem.

Stresel je z glavo in dejal "Tako sem se pocutil tedaj. Ampak po stoletju in pol, ki sem ga imel na voljo za globoko razmisljanje, sem pravzaprav vesel, da se je to zgodilo." dvignil je glavo in se malce nasmehnil. "Rekel bi, da clovek ni zares tvoj pravi prijatelj, ce te zapusti samo zato, ker postanes drugacno bitje. Saj po eni strani jih lahko razumem...splosno znano je vendar, da ljudje niso vec isti, ko postanejo vampirji. Verjetno jih je bilo strah, da jim bom spil kri."namrdnil se je in nadaljeval "Mislim, da ne glede na govorice, ce je clovek tvoj pravi prijatelj ve, da se ne bos tako zelo spremenil."je tiho dokoncal. "Poleg tega ima, vsaj po moje, vampirstvo veliko dobrih lastnosti. Vecno zivljenje, recimo. Je sicer lahko problematicno za tiste, ki so bili prej na nekoga navezani, meni pa to ne predstavlja velikih problemov. In ce si pridobis vampirske prijatelje, pravzaprav ves, da te bodo tezko zapustili. Vecji cudak skoraj ne mores postati."nasmehnil se je, cisto malo. Nato je zavil z ocmi nad samim seboj in dejal "Sploh ne vem, zakaj sem sel to govorit. Cisto sem zamoril pogovor. Verjetno se zdaj pocitus grozno..."zavzdihnil je in se zazrl v njene globoke zelene oci.

Jade je še kar strmela predse in ni bilo videti ali ga sploh posluša. Šele, ko je vampirje primerjal s čudaki, se je nasmehnila in pogled staknila z njegovim. "Govoril si, ker sem te vprašala," je mehko odvrnila. "Res je, počutim se precej grozno, ker si obujal boleče spomine. Če bi se brigala zase, tega ne bi bilo." Ampak redko se je brigala zase, ker je še vedno ni izučilo.
"Vseeno pa hvala, da si mi povedal. Ne bi ti bilo treba in vesela sem, da si," je iskreno dejala. Svoj kozarec s polovico preostalega koktejla je potisnila v njegove roke. "Brez zamere, ampak tole ti vračam. Pod vplivom alkohola sem sposobna tudi past v jok in to zaradi popolnih banalnosti. Nazadnje sem prejokala dve uri skupaj, ker orlica ni ujela ribe in ni mogla nahraniti svojih mladičev." Traparija, da večje ni, ampak tako je bilo. Prekomerna količina alkohola in Jade nista bila dobra kombinacija. Ponavadi se je končalo z rahlo neprimernim vedenjem, lahko pa se je končalo tudi s prejokanimi nočmi ali razčetverjenjem nedolžnih.
"Veeem, da ptiči niso ostali lačni in da ne bi mogla najti večje bedarije, ampak niti jaz nisem vedno popolnoma prisebna," je zategnila ob njegovem pogledu. Počasi se je zopet razvedrila, saj so jo spomini na lastne spodrsljaje - tiste, ki so bili smešni, ne tiste, ki so bili usodni - vedno spravljali v smeh.

Nasmehnil se je "Tistemu pogledu se ni bilo moc upreti." Njen glas je bil zelo prijeten, mehak in nezen. Arm si je tezko predstavljal, da pravzaprav pripada vampirki. "Poleg tega...niso vec tako boleci. Ce jih delim z nekom, je lazje."je tiho dejal. Svoj kozarec, v katerem je bilo se za nekaj pozirkov koktejla je potisnila nazaj v njegove roke in se pri tem opravicila "Brez zamere, ampak pod vplivom alkohola sem zomozna pasti v jok tudi zaradi popolnih banalnosti. Nazadnje sem prejokala dve uri, ker orlica ni ujela ribe in ni mogla nahraniti svojih mladicev." Arm se je zarezal in privzdignil obrvi "Ocitno alkohol in ti res ne gresta skupaj..."zmajal je z glavo in se se vedno smejal. Sam ni imel nikdar problemov s toleranco alkohola. Njen kozarec je previdno poslal nazaj na polico, saj je ravno udobno sedel in poleg tega je bilo zelo prijetno v zareci Jadini blizini. Naslonil se je na komolec in se zamislil "Lahko bi rekel, da sem jaz naredil se veliko vecje neumnosti kot to, pa se trezen sem bil."ko je gledal nazaj na stvari, ki jih je vcasih pocel, se mu je kar zvrtelo v glavi. Jap, tole stoletje in pol mi je dobro delo, ni kaj... "Vcasih clovek, ali pa vampir, saj je vseeno, poterbuje nekaj casa sam s seboj, da vse uredi...vsaj tako je bilo pri meni. Sto petedeset let meditacije cloveka posteno spravi k sebi."pogledal jo je. "Ti kdaj meditiras?"jo je z zanimanjem vprasal.

Jade se je morala strinjti. Res je bilo lažje, če si boleče spomine z nekom delil. Ko mu je povedala za Juliana in kako je postala vodja klana je bilo boleče, ampak takrat so spomini postali točno to - spomini in ne več mora, ki je kot senca visela nad njo.
"Nap, ne greva," je smeje odkimala. "Kozarec vina še, potem se pa konča." Še posebej se je kozarec vina prilegel po obroku. "Res? Zaupaj mi kakšno svojo neumnost. Pa naj bo zabavna, prosim," ga je žareče pogledala. Nekako se ji je dozdevalo, da je večina njegovih neumnosti vključevala tudi pripadnice nežnejšega spola. Upala je, da ima na zalogi kakšno zabavno prigodo, po možnosti s srečnim koncem.
"Ne, meditiram ne. Ne morem dve uri sedeti pri miru in se koncetrirati na nič. To pri meni enostavno ne gre. Redno, kolikor je pač mogoče, se posvečam jogi. Tusi zelo krasna stvar za sproščanje in notranjo harmonijo pa še gibčnost ohranjam v teh starih kosteh," je razložila. Skoraj se je že zganila za manjšo demonstracijo, ampak se je k sreči še pravočasno spomnila, da je v obleki in bi bili nameravani gibi neskončno neprimerni.
"Tudi pri jogi bi mi vrata prav prišla. Ravno zadnjič sem bila pri zadnji vaji, ko je k meni dobesedno vdrl preveč zagnan vampir. Logično, da sem se ustrašila in napela mišice. Ter obtičala kot zvita presta, kaj pa drugega. Kaj misliš, da je naredil mladi nadebudnež? Namesto, da bi mi pogal odmotati roke in noge je zajeclal, da pride kasneje in jo ucvrl še preden bi ga lahko ustavila. Prekleto dolgo sem rabila, da sem se osvobodila!" V njenem glasu ni bilo jeze, ampak zgolj iskrno zabavanj ob spominu na nesrečni dogodek. "Ampak pogled na njegovem obrazu - neprecenljiv!" je prasnila v smeh.

"Izvedeti hoces za kaksno neumnost, ki sem jo naredil?"zarezal se je in se nagnil nazaj. "In se zabavna naj bo? Hja...ta bo bolj trda."stresel je z glavo. Za trenutek je premleval, ce naj govori direktno, a ker sta ze bila oba tako odprta, se je odlocil, da bo tako tudi storil. "Pravzaprav dvomim, da bi se ti katera mojih neumnosti zdela zares smesna. Mislim, moje neumnosti niso take, ki jih naredis in se potem smejis. Oziroma, vcasih so se mi zdele smesne, sedaj pa niti meni ze dolgo niso vec zabavne. Gre za stvari, ki se pravzaprav lahko zdijo smesne samo moskim."previdno jo je pogledal. "Pa ne mislim, da gre za kaksne fore, ki jih vi ne bi mogle razumeti, ampak, ker gre za stvari, ki v resnici sploh niso zabavne. Samo da sem na zalost nekoc mislil drugace in sem to veselo pocel skupaj s prijatelji."tega ga je bilo nekoliko sram, a ce se je ze lotil, je moral tudi dokoncati. "Upam, da to ne bo prevec pokvarilo tvojega mnenja o meni, vendar je pac dejstvo, da se mi je vcasih zdelo zabavno igrackati se z...dekleti."zavzdihnil je. Ceprav mu je prineslo ogromno divje zabave, zivljenja na polno in predvsem izkusenj, je lahko sele sedaj pricel ceniti prijateljski odnos. Vedno bolj je bil hvalezen, da je postal vampir in da je lahko v stoletju in pol ugotovil on odpravil vecino svojih napak. "Torej, tezko recem, da bi se ti moje neumnosti zdele zabavne, ker...sem pocel neumnosti z zenskami." Namrscil se je in odmaknil pogled.

"Ne, meditiram ne. Se pa redno posvecam jogi, kolikor je to pac mogoce."se je nasmehnila. Opisala je pripetljaj, ki se ji je dogodil, ko je delala jogo in jo je nekdo presenetil. Lahko si je precej zivo predstavljal, v kaksnem vozlju je koncala in koliko casa se je sele izmotavala. "Ampak pogled na njegovem obrazu - neprecenljiv!"je koncala in busnila v smeh. Ni mogel drugega, kot da se ji je pridruzil. Sele ko se je malce pomiril, je uspel dodati "Ocitno bo res treba priskrbeti vrata v vse kripte, kaj pravis? Tudi za trkanje so bolj pripravna kot kamniti oboki."navihano se je nasmehnil.

"Hja se mi je zdelo, da si počel tudi take neumnosti, ker moški ste pač moški, tukaj ni pomoči. Vseeno pa sem mislila, da si kdaj storil kašno neumnost, ki je bila bolj nedolžne narave. Oziroma ni nikogar prizadela," je skomignila z rameni. "Kar se tiče pa mojega mnenja o tebi naj te ne skrbi. O vampirjih me zanima zgolj kakšni so kot vampirji, ne kaj so počeli kot ljudje," se je nasmehnila. "Tako da imaš še vse možnosti, da moje mnenje spremeniš, čeprav sem si ga že kar ustvarila, priznam." Res pa je bilo, da se vse spreminja in Armadala kljub vsemu ni poznala tako dobro, da bi bilo njeno mnenje zacementirano.
"Vrata bi bila prikladna, ampak ali veš za vampirja, ki bi jih znal namontirati? Jaz namreč ne. Da pa bi nekoga iz mesta uspeli prepričati naj pride namestiti vrata v naše kripte se mi zdi pa popolnoma nemogoče," se je nasmehnila. Človeški pohlep je bil neizmeren, ampak za kaj takega pa verjetno vseeno niso imeli dovolj zlata. "Sicer pa dvomim, da bi vrata kaj pomagala moji zasebnosti," je dodala napol sama zase. Če bi kdo hotel govoriti z njo, se na vrata ne bi oziral, ampak bi jih odprl ter stopil naprej. V kolikor bi vampirji hoteli biti vljudni, bi se ustavili med obokom in poprašali za dovoljenje pa tega niso počeli.
"Mimogrede ali verjameš v karmo?"

Lahko bi rekel, da je bila to se ena izmed stvari iz svoje preteklosti, na katero ni bil pretirano ponosen. In nekako mu je odleglo, ko je dejala, da si o vampirjih ustvarja mnenje le na podlagi tega, kako se obnasajo kot vampirji in ne kaj so poceli v cloveskem zivljenju.
"Jah, verjetno res nihce ne bi prisel v brlog vampirjev."skomignil je z rameni in se nasmehnil. "Morda bi morali zaceti nacrtno izbirati, koga bomo spremenili v vampirja, da si priskrbimo kakega tesarja, pa morda kovaca in podobno...Lahko bi nam prislo se prav."
Karma...Nekaj trenutkov je pomisljal, nato pa odgovoril "Bi lahko rekel da ja. Mislim, nisem nek ultra privrzenec tega misljenja, da bi stalno pazil na to, kaj delam, ker potem bi se itak lahko vse dneve samo kesal in razmisljal, kako naj se odkupim za vse kar sem ze naredil."se enkrat je skomignil z rameni in se nato naslonil na svoj komolec. "Kaj pa ti, verjames v karmo?"