Bivališče vodje klana

Dih mu je lebdel v grlu, ko je cakal na njen odziv, njegovo telo je bilo negibno kot da bi se spremenil v kip. Ko je odmislil okolico in vse svoje cute osredotocil le na cudovito osebo pred seboj, je zaznal majcene podrobnosti. Njeno telo se je prej rahlo treslo, a sedaj se je umirila. A prav tako je bila prisotna se ena sprememba, ki je grozila, da mu bo na obraz prikradla mehak nasmesek. Njeno srce je v hitrem ritmu bilo v njenih prsih. No, saj z njim ni bilo dosti drugace. Jade se je pocasi nasmehnila in nato s hripavim glasom spregovorila "Saj nisi vprasal samo zato, ker te zanima zasesti moje mesto?" Do Arma so besede priplavale od nekje dalec, saj je bil v tistem trenutku prikovan na njene globoke zelene oci. Bil je precej ponesrecen poskus sale, cesar se je ocitno zavedala tudi Jade. Njegovi prsti so se vedno pocivali na njenem licu, a medtem ko je zrl v globine njenih oci, se je razum prebijal do kontrole. Koncno mu je z glasnim, hladnim glasom zaklical "Vodja klana je, Arm. Ni dovoljeno."besede so kot noz zarezale skozenj in bil je na tem, da se umakne, ko se je Jade sklonila naprej in svoje ustnice pritisnila ob njegovo lice. Za trenutek je vse obstalo. Cutil je, kako se je njegovo srce pocasi zopet premaknilo in kako mu je dih zdrsnil iz grla. Skoraj hkrati sta se umaknila, a gledala sta se se vedno. Po nekaj trenutkih se je zavedel, da od nekje prihaja glasba. Njegov ostri sluh se je zavedal, da je izvor zvoka nekjev sobi, a da bi zares vedel kje, bi moral pogledati. Z nejevoljo in dokajsnjim naporom je svoj pogled odtrgal od njenega in se ozrl. Dokaj cudna pojava je sedela pred klavirjem in spretno izvabljala cudovite zvoke iz njega. Arm je imel cuden obcutek, da je oseba, ki ji ni mogel dolociti spola, videla vse kar se je odvilo med njima. Nekaj trenutkov je tiho poslusal cudovito melodijo, nato pa se je nasmehnil in dejal "Prelepa..."svoj pogled je za trenutek staknil z Jadinim, "melodija."je nato dokoncal stavek.

Ko je Armadal odvrnil svoj pogled od njenega, se je Jade, čeprav nerada, zopet zavedla svoje okolice. Zaslišala je nežno melodijo in spreletelo jo je, da nista več sama. Kdo ve kako dolgo že ne več, saj je bila pregloboko izgubljena v njegovem pogledu, da bi slišala prišleka. Med tem, ko je prebledela, je najprej pomislila, da si mora nujno omisliti vrata. Čim prej.
Previdno je poškilila čez njegovo ramo in za klavirjem zagledala Lux. O groza! Ob tem spoznanju je izginila še zadnja barva z njenega obraza. Če bi bil vsaj kak tumpast vampir, ki bi ga brez problema prepričala, da sta z Armadalom zgolj tekmovala v strmenju. Zoprni glasek je kar razganjalo od sreče - svoj prav je dokazal tako, da ju je zasačila ena izmed najbolj dojemljivih oseb v podzemlju. Ko je Armadal spregovoril, ga je presenečeno pogledala. Kako je bil lahko tako miren? Ona je bila dovolj panična, da bi se lahko razletela na koščke.
"Lux, kakšno presenečenje," je pozdravila kolikor zbrano je pač lahko. Jadrno se je odmaknila od preveč zapeljivega vampirja, ampak sredi koraka jo je nekaj cuknilo nazaj. Zaprepadeno je pogledala navzdol in opazila, da se je pas njene halje ujel ob Armadalov pas. Toliko o njenem subtilnem prikrivanju situacije. Nežno je cuknila svoj pas in ga osvobodila, potem pa se končno premaknila proti Lux. Zoprni glasek jo je nesramno opomnil, da se to ne bi zgodilo, če se ne bi spozabila.
"Lepo, da se zopet vidiva. Saj nimaš kakšnih problemov na svojem vogalu, kaj ne?" je povprašala. Odločila se je ubrati ne preveč častno pa vendar učinkovito taktiko in se delati, kot da se ni popolnoma nič zgodilo. Če odštejemo prikrite poglede, ki so ji uhajali k Armadalu, ji je kar dobro uspevalo.

Osebe, ki je uspela vstopiti v sobo v najbolj neprimernem trenutku ni poznal, Jade pa ocitno ja, kar je verjetno se povecalo njeno zadrego. Ko je s kotickom ocesa opazoval govorico njenega telesa, je kmalu ugotovil, da je precej zivcna. Sam se ni pocutil tako grozno nervozen, a miren vseeno ni bil, ceprav je na zunaj morda deloval tako. Zaradi svoji zivljenskih izkusenj to ni bilo prvic, da bi ga zasacili ob takem dejanju, pa tudi ni bilo prvic, da bi pocel z dekletom, s katerim ne bi smel.

Jade je pozdravila obiskovalca, oziroma obiskovalko "Lux, kaksno presenecenje." Kolikor je mogla diskretno se je poskusala odmakniti od njega, a jo je na pol poti nekaj ustavilo. Pogledal je, kaj je bil vzrok cukanja in ugotovil, da se je njena halja zataknila za njegov pas. Z roko je segel in ji poskusal neopazno pomagati, medtem ko sta se oba izjemno uspesno trudila, da bi bila cim manj opazna. Arma je situacija malce zabavala, saj ga je zanimalo, kako se bo odzval/a Lux, a po drugi strani je bilo vse skupaj zelo resno, zato se je spravil k sebi in se Jade pridruzil v delaj-se-da-se-ni-nic-zgodilo igri. Ne glede na to, kako mocno je poskusal ostati uraden, mu je pogled vec kot nekajkrat usel k Jade. V nekaj teh primerih sta se njuna pogleda tudi srecala, ob cemer sta se oba hitro obrnila nazaj k obiskovalcu/ki. Armu je bilo precej neprijetno, saj se vedno ni vedel, katerega spola je Lux, kar je pogovor malce zakompliciralo. Na hitro je sestavil vprasanje, ki ni vpletalo definiranja spola "Od kje pa tako odlicno igras klavir, Lux?"je vprasal, da je razbil malce neprijtno tisino.

Vitka postava čudaškega vsiljivca se je nekoliko zdrznila ob pozdravu.

"Oho, pozdravljena!" se je radostno izvilo iz navihanih ustnic, ki so se v kotičkih vihale v nasmeh, oči pa so se ozrle proti Jade in vampirju, čeprav prsti še vedno niso zapustili tipk in so iz klavirja še vedno izvabljali mamljivo melodijo.

"Ne, nobenih težav nimam. Toda nekoč si mi omenila, da imaš za Lux neko nalogo. In danes mi je bilo resnično dolgčas. In nekaj dni je že minilo. In tvoj klavir je resnično čudovit."

Navihane mnogobarvne oči so nemo pozdravile Armadala, ki je bil nekoliko manj zgovoren kot Jade. "Klavir me je naučil igrati moj stari oče. Žal nimam velikokrat priložnosti za vajo." Kot v podporo tej trditvi je eden izmed ozkih prstov v tistem trenutku zdrsnil s tipke, ki bi jo moral pritisniti in lepa melodija se je končala v neprijetni disonanci.

"Oh... no, torej.... naloga?"

"Točno, naloga," je prikimala Jade in mimogrede sedla v naslonjač. Zdelo se ji je, da so se njena kolena zarotila proti njej, zato je bilo varneje sedeti. "Ok, zadeva je sledeča. Na tržnici v mestecu nek možak prodaja tako in drugačno rastlinje in želišča. Zatrdno vem, da ima tudi sadike Preobjede in Zlate detelje, ampak jih noče prodati. Na žalost sem mu prejšnič nekoliko zagrozila, zato mi jih nikakor ne bo prodal, če bi jih ukradli bi pa vedel kdo je kriv in ne moremo si privoščiti spora s celim mestom. Zato bi te prosila, da greš v mesto in ga nekako prepričaš, da ti proda sadike," je razložila. Zravnano je sedela v naslonjaču, pravzaprav kar nekoliko nenaravno vzravnano in s trdno voljo zrla naravnost v Lux. Naravnost izzivala bi usodo, če bi ji pogled sedaj ušel k Armadalu.

Skobacujoč se s stolčka, ki ni bil niti približno tako udoben kot domači stol v Lux vogalu, se je Luxoriozna pojava postavila na noge in se globoko priklonila vodji klana. Ušesa so bila na pecljih, oči prav tako. Jade je bila videti zbrana, toda za njenimi zelenimi očmi so švigale sence misli, ki so bile daleč stran od teme pogovora.

"Uspavalo in pasjo hrano, torej," so uslužno odžebrale zavihane ustnice, kakor da bi ponavljale seznam za nakupovanje. "Kakšni pa so razlogi tega trgovca, da ne počne tega, kar trgovci ponavadi pač počnejo? Smo mu ponudili premalo zlatih kovančkov in bleščečih kamenčkov?"

Lux je odgovoril/a, da jo je igranja na klavir naucil stari oce. Pridal/a je tudi, da na zalost nima dovolj casa za vajo in kot v dokaz ji/mu je prst zdrsnil s tipke in prekinil cudovito melodijo. Armu je v kotickih ustnic zaigral majcen nasmesek. Lux je bil/a prijetna, sproscena oseba in vedno manj ga je skrbelo, da bosta on in Jade v tezavah, ker ju je videl/a. Ni se zdel/a tip cloveka, oziroma vampirja, ki bi izdajal stvari. Arm je imel mocan obcutek, da se Lux tocno zaveda stanja, a da svojega znanja ne namerava izkoriscati.

Arm se je naslonil na steno, medtem ko se je Jade sla usest, ker ocitno ni prevec zaupala svojim nogam. Tudi sam je raje tezo prenesel na steno, saj je od zadnjega podobnega dogodka minilo ze stoletje in pol. Tokrat je lahko samo upal, da se stvari z Jade ne bodo iztekle na isti nacin. Jade je razlozila o nalogi, po kateri je povprasal/a Lux. Le-ta je dal/a komentar o uspavalu in pasji hrani. Arm se je namuznil in se se malce bolj sprostil. Lux sploh ni bil/a napacna oseba.

"Ja, uspavalo in pasjo hrano," se je nasmehnila Jade, vesela, da Lux ve čemu služita rastlini. Počasi se je sprostila in svojo pozornost posvetila Lux, čeprav je s kotičkom očesa še vedno opazovala Armadala. Če bosta vampirja še dolgo stala tako narazen, bo začela škiliti.
"Pravzaprav do cekinov in dragih kamenčkov sploh prišlo ni. Jaz sem kriva, da ni hotel prodati sadik," je priznala. Ampak preden je razložila kako je ona kriva, se je spomnila, da se je v vsej svoji paniki vedla skrajno negostoljubno. "Oprosti Lux, ti lahko kaj ponudim?" Ob tem se je zopet odprla omarica z alkoholom in krvjo.
Med čakanjem, da se Lux odloči kaj želi, je povedala kaj se je zgodilo, ko je hotela kupiti sadike. "Trgovec mi ni hotel prodati sadik, ker tudi sam ve čemu služijo. Prepoznal je vilinsko kri in začel sitnariti o nepristranskosti pa da se noče nikomur zameriti in imeti kakšnih problemov ter tako dalje. Nekako mi je prekipelo in sem mu zagrozila, da bo videl svoje notranje organe... Zagnal je vik in krik, tako da mi ni preostalo drugega, kot da se poberem od tam." Zalila jo je rahla rdečica, saj bi se morala bolje obvladati, ne pa da je tako neumno zapravila priložnost. K sreči ta trgovec ni bil en tistih, ki so ob mraku odšli domov, ampak je bil ob stojnici še pozno v noč. Tako vsaj niso popolnoma izgubili priložnosti, da dobijo sadike, brez da bi za to vedel cel otok.

Na Jadinem obrazu je zaigral majcen nasmesek in ze je hotel razloziti, zakaj ne more ona kupiti sadik, ko se je nenadoma spomnila, da bi morala Lux kaj ponuditi. Vratca omarice z dobro izbiro krvi in alkohola so se odprla ze drugic v istem dnevu in Arm se je med kratko tisino ki je zavladala sprehodil do enega izmed foteljev in se usedel, lahkotno, umirjeno. Njegov pogled je polzel med Jade in Lux, dokler ni Jade zopet spregovorila. Razlozila je, da se je trgovec nekaj obotavljal pri prodaji zaradi vilinske krvi in kako je izgubila zivce in mu zagrozila, ter s tem zapravila priloznost. Ob tem je njen obraz zalila rahla rdecica in Arm se je komaj opazno namuznil. Glavo je nagnil malce vstran, kot je to rad pocel in tiho opazoval Jade, a vsaketoliko mu je pogled vseeno zdrsnil na Lux.

((Arm, saj lahko sodeluješ v pogovoru, ni treba, da naju samo od daleč gledaš. ))

Luxoriozna obrv se je rahlo privzdignila. Tista, ki se izvrstno izogiba tlem, je bila resnično velikodušna in prav čedna v svoji rdečici.

"A- s kančkom čokolade?" je ob pogledu na dobro založeno omarico zaprosila oseba, ki je Lux, čeprav je navadno nerada izkoriščala gostoljubje.

Potem se je Luxoriozna obrv privzdignila še enkrat. Tista, ki se izvrstno izogiba tlem, je imela tudi svojo vzkipljivo stran.

"Po svojih najboljših močeh se mislim lotiti naloge. Mi lahko opišeš trgovca, ki ga čaka nadvse nepričakovana razsvetlitev?"

Njegovi dolgi prsti so tapkali po rocaju naslanjaca, medtem ko so njegove oci sledile obrvi na obrazu Lux, ki se je kar dvakrat v isti minuti privzdignila. Naslonil se je na pest in si popravil lase, ki so mu padli na celo. Lux je cez trenutek dejal/a "Po svojih najboljsih moceh se nameravam lotiti naloge. Mi lahko opises trgovca, ki ga caka nepricakovana razveselitev?" Arm se je nasmehnil ob komentarju in se nato ozrl se k Jade. "Zakaj pa potrebubujes ti dve rastlini?"jo je z zanimanjem vprasal.

(well, of course )

"Zelo dobra izbira," se je nasmehnila Jade, ko je bila omenjena čokolada. Odprla so se ena vratca višje in razkrila čedno zalogo različne čokolade. Ker ni vedela katero ima Lux najraje, se so na srebri pladenj zložili primerki bele, temne in mlečne čokolade z različnimi kremnimi polnili. "Čokolada je moja šibka točka," je mimogrede omenila, ko je pladenj zalebdel na klubsko mizico med naslonjače. Počakala je, da Lux prisede, potem pa opisala prodajalca.
"Gre za majhnega možaka, ki je že malo v letih. Lase ima temno rjave, nekje do ramen in smešno okroglo plešo sredi glave. Ne moreš zgrešiti komaj zaznavenga vonja po zemlji, ki ga spremlja. Vedno je on pri stojnici, tako da se ne moreš zmotiti." Vzela je košček temne čokolade z okusom pomaranče in se obrnila k Armadalu. Njuna pogleda sta se za trenutek staknila v tišini preden je odgovorila.
"Sadike bomo posadili pred vhod v jame, da ne bomo imeli kakšnih nezaželjenih obiskovalcev. Galija je pa tako ali tako že dovolj po jamah, tako da imamo tudi pred šamani mir," je pojasnila.

Jade se je nasmehnila ob omembi cokolade in vratca nad alkoholom in krvjo so se odprla. Na policah v omarici je bilo...veliko cokolade. Zelo veliko cokolade, ki je kar klicala po temu, naj jo pojedo. Z ocmi je sledil srebrnemu pladnju, ki je ubogljivo lebdel na mestu, medtem ko so se razne, od bele do popolnoma crne cokolade nalagale nanj. Nato je odlebdel do klubske mizice in se tam s tihim zvenketom ustavil. Arm je opazoval cokolado in jo z izkusenim ocesom preucil. Do njega so priplavali najodlicnejsi vonji, po pomaranci, medu, borovnicah in celo...kavi. Arm je iz sebe izpustil tih vzdih in nato previdno prijel pravi koscek. Ponesel ga je v usta in ga nato pocasi okusal. Cokolada se je kar topila na jeziku in razkrivala kavne globine. Zaprl je oci, kajti kava je bila najboljsa pijaca na svetu, vsaj po njegovem in...glede na to, koliko pijac in sveta je poznal. "Cokolada je moja sibka tocka."je omenila Jade in Arm je privihal ustnice v majcen, ukrivljen nasmesek. Potem ko se je polastila crne cokolade, ki je disala po pomaranci je opisala trgovca. Slo je za majhnega moskega, ze malo v letih, s sivecimi lasmi in vonjem po zemlji. Dejala je tudi, da je pri stojnici vedno samo ta clovek, zato se je ne da zgresiti. Nato se je obrnila k njemu in za trenutek sta se gledala v tisini. Odgovorila je na negovo vprasanje "Sadike bomo posadili pred vhod v jame, da ne bomo imeli kaksnih nezazeljenih obiskovalcev. Galija pa je po jemah ze zadosti, zato imamo pred samani mir." Arm je pokimal. Zavarovanje pred morebitnimi spopadi? Stresel je z glavo in si privoscil se en koscek lesnikove cokolade.

Luxoriozna postava je zamišljeno prikimala. Torej je bil trgovec eden izmed tistih meni nič tebi nič, ohraniti je treba ravnotežje, pa čeprav se na glavo postaviš oseb. Torej naloga le ni bila tako zahtevna, kot je bila videti, če se bo le dalo ubrati pravo taktiko. Toda nihče ni imel polnih žepov denarja, če pa bi trgovca želeli prepričati, da želijo preprosto odkupiti vse, kar prodaja, vključno z željenima dvema sestavinama, bi potrebovali več kot je lahko premogla cela kopica magičnih bitij. In vendar, Lux je šlo načrtovanje vedno dobro od rok.

"Naj vaju prepustim pogovoru," se je navdušeno poslovila navihana postava. Vstala je in pomahala obema vampirjema, potem pa za trenutek obstala in se zagledala v pladenj s čokolado. Z vampirsko hitrostjo so se Luxoriozne roke polastile vse bele čokolade, ki je bila razložena na pladnju, potem pa jo je postava že ucvrla skozi vrata, še predno bi se velikodušna gostiteljica uspela pritožiti.

Jade je hotela reči, da se nikamor ne mudi, vendar Lux ni bilo več še preden bi uspela odpreti usta. Osuplo je opazila, da je skupaj z Lux izginila tudi vsa bela čokolada. Ob tem je praznila v zvonek smeh. "Resnično, neverjetna hitrost," je smeje zmajala z glavo. Potem pa se je zavedla, da sta z Aramadalom ostala sama in njena kripta se je v hipu zmanjšala. Kar naenkrat je bila čisto mičkena in Jade se je ostro zavedala postave poleg sebe.
Odločila se je, da bo poskušala delovati razumno, še preden ji srce začne hitreje biti in se njene misli spremenijo v puhast oblaček. "Misliš, da pretiravam z zaščito in bi se morala najprej prepričati, če drugi klani sploh imajo kakšne sovražne namene?" je počasi vprašala, potem pa zopet segla po čokoladi.

Po Jadini razlagi si je Lux vzela kar nekaj casa, v katerem je ocitno predelala svoje nacrte, nato pa se je bliskovito poslovila ter odbrzela skozi vrata. Skupaj z njo je kripto zapustila tudi vsa bela cokolada, ki je bila se prejsnjo sekundo na krozniku. Jade poleg njega se je pricela smejati, pa tudi sam si ni mogel pomagati, da ne bi prasnil v smeh. "Resnicno, neverjetna hitrost."je dejala in Arm se je lahko z njeno pripombo samo smeje strinjal. Ko je smeh izzvenel, je sele ugotovil, da ni nikogar vec, pred katerim bi naravno igrala Nic se ni zgodilo. Da bi svoje misli odpeljal drugam je odlocno segel po se enem koscku cokolade in ga nato pocasi spravil vase. Metoda je le delno delovala, saj so njegove oci se vedno z lahkoto opazovale Jade poleg njega. Tedaj je Jade spregovorila "Mislis, da pretiravam z zascito in da bi se mogla najprej prepricati, ce imajo drugi klani sploh kaksne sovrazne namene?"ga je vprasala in si se sama postregla s cokolado. Za trenutek se je zamislil "No...tezko recem, ker res ne vem, kaksni so odnosi...ampak iz izkusenj bi rekel, da malce vec previdnosti nikoli ne skodi."je dejal in se z mocjo volje preprical, da je izrezbarjena mizica veliko bolj zanimiva za opazovanje kot zenska poleg njega.

Tudi Jade je še nekaj časa vztrajno pogledovala vse samo Armadala ne, potem pa se je naveličala. Prekleto, še več kot dve stoletji je na svetu pa se obnaša kot najstnica. Njena volja je bila pa ja močnejša od telesne privlačnosti. Čeprav so bili hormoni nekam sila podivjani. Kakor koli, bola je vodja klana, zavedala se je kje so meje in imela je dovolj močno voljo, da se jih bo držala. Zato se je brez nadaljnih zadržkov in če-jev zasukala naravnost k Armadalu. "Dejstvo je, da šamane in čarovnike vodita vilinca in tem nisem nikoli zaupala in jim tudi ne bom. Četudi so ostali člani klana čisto mirne narave in popolnoma v redu. Zaradi mene so lahko super in krasni, ampak dokler jih vodita vilinca so zame enako sumljivi." Srknila je požirek, potem pa dodala: "Res je, da za volkodlake še ne vem kaj in kako, ampak kot si rekel - previdnost ni nikoli odveč." S svojo novo najdeno odločnostjo in mirnostjo je zrla vanj in ni več odvračala pogleda ter zardevala ob globini zelenih oči.

Po nekajsekundnemu odlocnemu izogibanju Jade se je vendarle preprical, da ni od vceraj in da je bil z dovolj dekleti, da bo znal drzati prste stran od...vodje klana. Ozrl se je k njej in zdelo se je, da je tudi Jade prisla do podobne odlocitve, saj se je odlocno obrnila k njemu in ga pogledala v oci. "Dejstvo je, da samane in carovnike vodita vilinca in tem nisem nikoli zaupala in jim tudi ne bom. Ceprav so ostali clani klana cisto mirne narave in popolnoma v redu. Zaradi mene so lahko super in krasni, ampak dokler jih vodita vilinca so zame enako sumljivi."je gorece povedala in odpila pozirek svoje krvi, potem pa se dodala "Res je, da za volkodlake se ne vem kaj in kako, ampak kot si rekel - previdnost ni nikoli odvec." se naprej mu je vracala pogled. Naslonil se je nazaj v fotelj in s svojimi zelenimi ocmi strmel v njene. Glede na to, koliko casa je ze bil tukaj in da je verjetno imela se cel kup dela, glede na to, da je bila sefica njihovega klana, se je odlocil, da bi bil morda cas, da odide. Siroko se je nasmehnil in se dvignil iz oblazinjenega stola. "No, gotovo imas se delo, tako da...jaz grem."z mehkim nasmeskom na ustnicah je odkorakal skozi obok. Se zadnjic se je obrnil, ko je njegova narava vendarle preskocila mejo, ki jo je postavil, ji pomeziknil in nato izginil v dvorano.

Jade je bila ob nepričakovanem odhodu tako presenečena, da pomežika niti dojela ni, kaj šele, da bi se nanj odzvala. Še nekaj časa po "jaz grem" je bil njen obraz kamnita maska, ki ni kazal čisto ničesar. Potem pa se je začelo... Zakaj pa zdaj to? Je kaj takega rekla? Navsezadnje... Ampak... Ko se je zavedla, da tok vprašanj, ki jih je zbudil njegov nenadni odhod vodi v smer dvomov in negotovosti se je nemudoma ustavila. Čeprav je globoko v sebi vedela, da je tako še najbolje, jo je vseeno grizlo zakaj jo je Armadal tako na hitro zapustil. Ampak namesto, da bi spet začela spraševati kaj je narobe z njo in se predajati samouničevalnim mislim, je dvignila glavo in vstala.
"Moški," je bilo vse kar je komentirala. Odložila je kozarec in odšla v spalnico, kjer se je iz jutranje halje preoblekla v eno izmed lepo krojenih oblek, potem pa se vrnila v glavno sobo. Na mizi je naredila nekaj prostora in se zakopala v pergamentne zvitke in knjige. Ni kaj, gotovo ima delo.

"Spet motim?" se je oglasilo izpod kamntega oboka. Luxuzna postava je z rokami polnimi novopridobljenih dobrin vstopila v dvorano. Pred preprogo je nenavadni pojav stresel z nog copate in stopil bos na mehko površino. Od užitka se je na mlademu obrazu zarisal nasmešek, mnogobarvne oči pa so se uživaško priprle. "Tega bi se človek resnično lahko navadil!" Po preprogi se je gost sprehodil do mize ter odložil na prazen prostor, ki ga je na njej uredila Jade svoj bojni plen. Potem pa je na vrh kupčka sadik položil še v srebrno folijo zavito čokolado. "In še čokolada presenečenja!" Čudaška pojava se je pričakujoče zazrla v Jade, da bi videla, če bo zadovoljna s prinešenim darilom.

Jade je dvignila namrščeni pogled in se zazrla v Lux. Končno izgovor, da se neha matrati s temi pergamenti. "Nikakor ne," je živahno odgovorila in nemudoma poslala knjige in pergamente nazaj v omaro. "Saj sem se, verjami," se je nasmehnila. Spomnila se je, da na pladnju ni niti koščka bele čokolade več, zato je hitro posrkbela še za to. Z zanimanjem si je ogledovala sadike, ki so bile videti zelo zdrave, ampak bodo morale še malo počakati, saj je bilo omenjeno čokoladno presenečenje. "Zame? Oh saj ti ne bi bilo treba..." je skromno dejala, ampak ker je šlo vendar za čokolado, je v isti sapi dodala: "Ampak sem vesela, da si." Počasi je odvila folijo in se nasmehnila ob pogledu na temno čokolado. Njen oster voh je zaznal tudi pomaranče, poleg tega pa še nekaj sladkega. Nekaj prijetno dražečega vonja... "Cimet?" Ni mogla verjeti, da na tem otoku skoraj na koncu sveta poznajo čokolado s cimetom. "Resno?" je vprašala s široko razprtimi očmi.

"Resno resno!" je odvrnil obiskovalec ter se nonšalantno namestil na robu mize. "Med svojo ponudbo žal nisi imela nobene, pa se mi je zdelo, da bi ti prijalo morda dopolniti zbirko z nečim posebnim. Sicer je bila med neobičajnimi čokoladami na izbiro tudi čokolada s kristali soli, a ne vem, kako čutiš do te. Če te zanima, ti naslednjič prinesem še tisto. Na srečo mi je ostalo nekaj denarja. Trgovec mi je namreč sadike in cvetni prah skoraj vsilil. Morda mu lahko za prijaznost vseeno poskusim priskrbeti kakšen napoj za tisto zloščeno planoto vrh njegove glave." Navihani pojav se je spustil v nadroben opis dogodkov na tržnici.

"...in potem mi je še pomahal v slovo. Upam, da bo kaj od prinešenega koristilo klanu."

"Moram priznati, da mi je cimet veliko ljubši od soli. Zelo dobra izbira torej," se je nasmehnila Jade. Pokusila je košček čokolade in ob božanskih okusih, ki so se dotaknili njenega jezika, blaženo zaprla oči. Nekaj časa je izgledalo, da je odplava v svoj svet in se sploh ne misli vrniti. Ko se je blagovoljila spustiti nazaj na zemljo, so ji oči sijale od zadovoljstva. "Izvrstna izbira," je ponovila še vedno nekoliko zamaknjeno, potem pa se komaj opazno zdrznila.
"Nekaj denarja ti je še ostalo? To pomeni, da je šel denar iz tvojega žepa, kar je popolnoma nedopustno!" Namrščeno je vstala in stopila v svojo spalnico. Tam je imela v skrinji delež denarja klana, če bi ga kdaj takoj potrebovala in se ji ne bi ljubilo hoditi do zakladnice. Kakor v tem primeru. Zajela je pol pesti zlatnikov in jih odnesla Lux. "Oprosti, ker se nisem že prej spomnila, da bi ti dala denar za sabo." Na njenem obrazu je jasno pisalo, da o tem ne misli razpravljati. Sadike bodo služile klanu in ne samo Lux, torej jih bo plačala zakladnica.
Ko je bilo to urejeno, se je zopet udobno namestila in prisluhnila opisu dogajanja na tržnici. Kotička ustnic sta ji vedno bolj trzala, dokler ni naposled prasnila v smeh. "Izvrstno Lux! Zelo dobro opravljena naloga," se je nasmehnila. Živo si je predstavljala trgovca, ki je bil pripravljen za lase storiti praktično vse. "Sadike bodo zelo koristile klanu. Čokolada pa tudi, ker bom jaz bolj znosne volje," je napol v šali dodala.

Ko je Tista, ki se izvrstno izogiba tlem začela govoriti o denarju, je začelo suho vampirsko bitje divje odkimavati. "Ne, ne, ne, nikakor ne - saj za pridobljeno sploh ni šlo nič denarja! In denar bo gotovo prišel prav tebi, ker ti mislim snesti vso belo čokolado," je ugovarjal Luxoriozni pojav in si v usta potisnil zajeten kos bele čokolade z lešniki. Živahne ustnice so se zavihale v sladek nasmešek in mnogobarvne oči so se zaiskrile. Kljub vsemu je najbrž nastopil čas, da zamenjata temo. "Smem vprašati, kdaj se začne koncilij?"

"Potrebe klana se financirajo iz skupne zakladnice," je dokončno rekla Jade, ki o tem ni mislila več razpravljati. "Za čokolado pa naj te ne skrbi," je še dodala, tokrat mehkeje, saj se je ob takem navdušenju nad čokolado enostavno morala nasmehniti.
"Koncilij se začne danes zvečer." Nič ni imela proti menjavi teme, saj se je hotela v zvezi s koncilijem tako ali tako pogovoriti z Lux. "Ko sva že ravno pri konciliju... Lux izkazalo se je, da potrebujem desno roko. Izbrala bi tebe, ampak moram najprej vedeti, če se s tem sploh strinjaš." Nekoga siliti, da postane tvoja desna roka, je bila največja neumnost, zato je Lux raje vprašala, če to sploh želi. Čeprav je s tem tvegala, da jo zavrne.