Drobna vampirka se je tiho pomikala med grmičjem. Mračilo se je, ko je uspela priti do gore, ki so jo imeli v lasti šamani. Za enkrat je vse potekalo brez večjih zapletov. Seveda pa je bilo potovanje do tu najlažji del naloge. Na pot se je odpravila predvčerajšnjim zgodaj zvečer, se pravi, da je potrebovala malo manj kot dva dni, da je prišla sem. Dobršen poti je tekla, ker pa so njene nožice bolj kratke in se je zlahka utrudila, je poskusila s skakanjem iz drevesa na drevo. Ugotovila je, da je, če si vampir njene stopnje tudi to nekoliko zamudno, zato je velikokrat preklela svojo raso in njene kratke noge, ki niso bile ustvarjene za tek na dolge proge. Čez nekaj časa je naredila rahlo pavzo. Menila je, da si po osemnajstih neprekinjenih urah teka in skakanja po drevju to zasluži. Usedla se pod grmiček z borovnicami. Po nekaj minutkah, je bil grmiček bistveno manj modrikast, Kayine dlani pa bistveno bolj lepljive. Obrisala jih je ob hlače, ki tudi niso bile več najbolj čiste. Sezula si je čevlje, ki so jo rahlo tiščali in jih zvezala skupaj za lažji transport. Zavedala se je, da se je njen odmor že rahlo zavlekel, zato je zavihala hlačnice, si oprtala torbo in ravno, ko bi se pognala naprej, je s svojim ostrim sluhom zaslišala nek ropot. Urno je splezala na vrh drevesa in se postavila na prežo. Minilo je nekaj časa in ko je Kay mislila, da se ne bo nič prikazalo in je hotela teči naprej, se je izza ovinka pripeljal konjska vprega. "Bingo!" je naredilo v Kayinih možganih in ustnice so se ji kar same razlezle v velik nasmeh. Počakala je na pravi trenutek in se pognala z veje. Na strehi kočije je pristala tiho in elegantno, kot kakšna mačka. Niti gonjač je ni opazil. Hvala bogu, so bili vpreženi konji in ne kakšna krava, zato se je kočija premikala izredno hitro. Kay je le upala, da je nihče ne opazi in, da se vsaj približno peljejo v njej ustrezno smer. Preostanek potovanja je minil brez velikih komplikacij, bilo je celo nekoliko dolgočasno. S svojim ostrim sluhom je prisluškovala ljudem v kočiji in uspelo ji je izvedeti, da se pelje nek starejši par na poroko svojega sina. Gospa je vihala nos nad pokrajino in predvsem nad sinovo izvoljenko. "Slišala sem, da se ukvarja z zvarki in podobno. Zadnje kar se manjka v naši družini je neka coprnica. Zagotovo je uročila ubogega Leonarda!" je kriknila, kar je Kay spravilo v smeh, vendar ga je morala potlačiti, drugače bi se preveč izpostavila.
Čez čas je pokrajina postajala vse bolj podobna opisom v knjigi, po kateri je pred odhodom listala Kay. Začeli so se vzpenjati, kar je tudi povzročalo težave Kay na strehi, saj se je morala trdno držati, da ni spolzela dol. Po nekaj skorajšnjih padcih ji je postalo dovolj. Skočila je in takoj pričela s plezanjem, kar ji je vzelo kar nekaj časa in energije. Malce si je tudi pomagala z lebdenjem. Končno je bila na cilju, skrivajoč se med nekimi grmički. Umila si je obraz v nekem izviru in se tako znebila nekaj umazanije. S prsti si je šla skozi dolge lase in potegnila nekaj listov iz njih. Lase, ki jih je imela spete v rep, je pustila, da sedaj prosto padejo, zato, da je izgledala še mlajša. Iz svoje torbe je potegnila ruto. Zvezala jo je v nekakšno culo in vanjo natresla borovnic. Nato je iz torbice vzela še stekleničko in je odmašila. Vsebino cule je pokapala s temno zeleno tekočino. Snela je kapuco z glave in se podala iz grma. Pred sabo je kot pričakovano zagledala dva stražarja, ki pa nista bila več tako pri zavesti, saj je eden izmed njiju kar pošteno kinkal. Približala se jima je in ljubko pozdravila:"Dober večer, gospoda. Vidim, da sta še kar tukaj." Tisti bolj prisebni jo je nekoliko sumničavo premeril in dejal:"Hm. Ja to je najino delo. Toda vseeno se ne spomnim, da bi te že videla. Kaj sploh počneš ob taki uri zunaj? Nevarno je, še posebej za takšne majhne otroke kot si ti," jo je oštel. "Oprostite, gospod, najbrž sem odšla ven še pred vašo izmeno," se je nasmehnila. "Moja mama, veste, je zdravilka, poleg tega pa izredno rada peče, zato me je poslala po borovnice," se je gladko zlagala. "Nikoli me ne pohvali in vedno pravi, da nisem dosti prida, zato sem se želela še posebej potruditi in ji prinesti čim več borovnic. Upam, da niso predrobne, bi morda želeli pogledati in povedati svoje mnenje?" Mož se je obotavljal, a Kay ni odnehala. "Prosim gospod, to bi mi res velikooo pomenilo," je proseče dejala in uprla svoje velike oči vanj. Šaman se je končno vdal in dovolil, da pogleda v culo, ki mu jo je Kay vztrajno molila pod nos. Pazljivo je vzel v roke eno in se delal, da jo preučuje. "Poskusite," ga je z otroškim glaskom bodrila vampirka. "Poglejte kako vas vabijo! Tako dobre so!" Ni se mogel upirati otroku, zato jo je dal v usta in medtem ko je jezik okusil sladkoben vonj sadeža, je okusil tudi nekaj grenkega. Vseeno jo je pogoltnil, saj ni želel spraviti otroka v žalost. Še preden jo je uspel pohvaliti, je že zaprl oči in tiho zdrsnil na tla. Kot bi mignil je začel smrčati. "Sladke sanje," je porogljivo rekla Kay in smuknila v notranjost gore.
Naslov sporočila: Vhod v votline 
Pet Jan 08, 2010 3:11 pm
