Jasa

Seth je dokaj brezskrbno stopal po shojeni potki, ki je peljala do jase. Naloga, ki si jo je izbral, ne bi smela biti prezahtevna - nenazadnje je bilo treba najti le en kamen, katerega namen mu je bil neznan. A najverjetneje se bodo še najpreprostejše stvari izkazale za izjemno težke. Tako kot vedno.
Čeprav je to pot prehodil že neštetokrat, so mu gigantske smreke še vedno vzbujale občudovanje. Le kako ne bi, ko pa jim sploh ni bilo videti vrha, veje pa so bile najmanj tako široke kot on. Nasmehnil se je nič kaj smešnemu dejstvu in s tem nasmeškom stopil še mimo zadnjih smrek na mesečno jaso. Ker je bil nepozoren, kar se mu je zadnje čase zgodilo velikokrat, je komaj zdaj opazil sedečega sivega volka, ki je strmel naravnost v njegovo smer. Spraševal se je, ali naj se tudi sam preobrazi, ali pa se bo spremenil sivkasti volk, za katerega se je izkazalo, da je pravzaprav volkulja. Najbrž si ni nihče od njiju želel gol plesati pred neznancem. Zato se je vprašujoče in še vedno nasmejano zazrl v Silver.

Silver je z zadovoljstvom ugotovila, da je bil Seth videti kar dober volje. Torej ga naloga ni posebno vznemirjala. Počakala je nekaj trenutkov, da bi videla ali se bo Seth preobrazil, a ko je videla, da ni čisto prepričan, kaj naj stori, se je raje preobrazila kar sama. Že dolgo nazaj se je naučila spreminjati skupaj z obleko, zato ji to ni predstavljalo večjih težav.
"Pa si se le prikazal," se mu je nasmehnila. "To, zakaj sva se dobila tukaj, že veš, ne veš pa najbrž še vseh podrobnosti. Torej... stvar je v tem, da nam je bil ukraden mesečev kamen, ki je prej stal na najvišjem delu našega gozda, torej na temni planoti. Kamen je velik približno toliko, kot človeška pest in je podnevi prozorno bele barve, ponoči pa odseva mesečino in je zato videti kot manjša luna. Kamen je za nas zelo velikega pomena, saj naša moč prihaja od lune, mesečev kamen pa nam daje svetlobo tudi takrat, kadar lune ni - torej podnevi, ob mlaju ali luninem mrku. Toda včeraj ponoči nam je bil ukraden. Na vrhu temne planote smo v gaju dvanajsterih dreves, kjer je kamen prej stal, odkrili človeške in pasje sledove, ki so vodili nekam proti človeškemu mestu. Najverjetneje so ga odkrili kakšni nepridipravi, ki ga zdaj nameravajo prodati na črnem trgu za visoko ceno. Tvoja naloga je torej, da jih izslediš in jim zapleniš kamen, še preden ga prodajo, ali pa ugotoviti, kam so ga prodali. Mislim, da ne bi smelo biti prenevarno, saj nas imajo ti ljudje za nespametne zveri, ki ne bojo niti ugotovile, kaj jim je bilo ukradeno. Misliš, da bi zmogel izpeljati to nalogo?"

Veselo se je nasmehnil, ko se je volkulja odločila za spremembo njenega stanja. Res, da je stal le nekaj korakov stran od smrek, a zdelo se mu je, da bi ga njene pozorne volčje oči ujele med tem in onim početjem, ko bi se moral znebiti skoraj vseh oblačil. Nagonsko je umaknil pogled, toda Silver je očitno obvladala marsikatero veščino, saj se je preobrazila kar oblečena. "Brez vsakršne gube," je tiho komentiral in se odločil, da je raje ne bo vprašal, kako je to storila.
Seth jo je pozorno poslušal, dokler ni končala svojega govora. Torej le ne gre za skrhan kresni kamen. Le kako so lahko bili majceni in nebogljeni ljudje tako zelo nespametni. "Nespametne zveri? Če je kdo nespameten so to oni in njihovi psički," je posmehljivo prhnil. "Torej moram iti na tržnico, premakniti vsako zrnce peska, iz ljudi iztisniti vsakršno informacijo in pridobiti kamen. Mislim, da ne bi smelo biti preveč težko." Pridobil je dovolj izkušenj z grožnjami navadnim ljudem, tako da bi to morala biti mala malica. Zopet so se mu kotički ustnic veselo privzdignili in razkrili vrsto bleščeče belih zob. Vsaj na to je lahko bil ponosen. Nespametne zveri, ki ne bojo niti ugotovile, kaj jim je bilo ukradeno.

Silver se je nasmehnila, ko je Seth komentiral njeno preobrazbo."Saj niti ni tako težko, samo predstavljati si moraš, da so obleke del telesa. Vzame nekoliko več koncentracije kot navadna preobrazba, ampak včasih pride prav." Z zadovoljstvom je ugotovila, da je Seth nad človeškim početjem zgrožen prav toliko, kot ona, in da se ni imel namena predati, dokler naloga ne bo opravljena.
"Mislim, da črnega trga niti ne bo tako težko odkriti. Spomnila sem se namreč, da je lastnik gostilne pri Javkajoči vdovi naš dolžnik, zato mislim, da bi se za začetek lahko obrnil nanj. Mogoče bo sicer na začetku trdil, da o trgovanju na črno ne ve ničesar, a v tem primeru ga opomni, kateri rasi pripadaš in da nam dolguje življenje. Nekoč si je namreč nakopal na glavo maščevanje nekega vampirja, in takrat se je v obupu po pomoč obrnil k nam. Res smo ga vzeli pod našo zaščito in mislim, da tega še ne bi smel pozabiti, če pa je, mu pa lahko malo osvežiš spomin.
Tako, mislim, da si zdaj pripravljen na nalogo. Imaš slučajno še kakšno vprašanje? Če ne, se lahko kar odpraviš na temno planoto in od tam dalje slediš sledi. Mislim, da bi morala biti še dovolj sveža. Pa vso srečo!"

Seveda je Seth že čez nekaj minut nameraval poskusiti njen način, čeprav je tako ali tako vedel, da mu v prvo ne bo uspelo. "Hvala za uporaben nasvet. Oblačila so res v napoto."
Spet je pozorno prisluhnil njenim napotkom in se poskušal spomniti kje natanko je Jokajoča vdova. Gostilne na nevtralnem ozemlju mu nikoli niso kaj prida dišale - najbrž zaradi ogabnih vonjev vampirjev in na smrt pijanih nespametnih ljudi. "Mislim, da mi je vse jasno. Kamen bo hitro nazaj na varnem." Malce je še ukrivil kotičke ustnic - mogoče pa jo je videl zadnjič. Ob tem se je mogel na široko nasmehniti, saj ga je sama misel na to precej zabavala. Le kako bi ga lahko ljudje, ki so ga smatrali za butastega cucka ubili? Obrnil se je in naredil nekaj kratkih korakov do roba mesečne jase. Pri prvih smrekah je slekel svojo najljubšo majico, saj mu je je bilo žal in jo vrgel v podrastje. Imel je dober občutek, da bo tam tudi ostala.
Odrinil je vse odvečne misli iz glave in nekajkrat globoko vdihnil. Že je začutil neverjetno silo, ki se je prebijala na plan in v nekaj stotinkah sekunde zamenjala človeško telo za mogočno volčje. Vzdihnil je, kar se je iz volčjega gobca slišalo kot nenavaden cvilež. Pred njim so namreč ležali raztrgani kosi njegovih starih, dobrih kavbojk.