Jasa

Vajenec Število prispevkov : 26 Join date : 03/01/2010

Preostanek jase, ki se razteza okoli Kamnitega kroga, je namenjena mesečnim sestankom. Na njej so neenakomerno razporejene skale, vsaka drugačne oblike. Na čelu jase stojita dva največja kamna, namenjena vodji klana in njegovi desni roki.

Naslov sporočila: Re: Jasa Ned Mar 07, 2010 6:49 am

KOnčno je Ain pritekel na zbirališče. Že pred tem je spremenil svojo podobo v volka. Opazil je kamniti krog, z dvema večjima kamnoma. Stal ja zraven čisto majhnega kamna, po katerem je lezla živalica. Hitro se je umaknil od tega kamna in stekel h kamnu, ki je bil nasproti njega. Znašel se je precej blizu vodji, kar ga je motilo zato se je prestavil kolikor je šlo navznoter, da jima še ni bil nasproti. Zdaj ga je od vodji ločevala ena četrtina kamnov. Ain je bil zadovoljen in se je preobrazil v človeka, lase si je moral šele postriči. Sedel je na kamen in iz žepa hlač potegnil škarje. Približal ji je lasem in razmislil, kako dolga lase bi rad imel. Normalno dolge. Ampak ni se mogle prisiliti, da bi si odrezal lase. Zato je iz tal utrgal daljšo in bolj žilavo travo, ter lase zvezal v čop. Zadovoljen je bil in spremenil se je nazaj v volčjo podobob. Šele sedaj je opazil, da je sam na zbirališču in začel je razmišljati, da je šel na napačen kraj.

[sej je tukaj koncilj? Mislim, glede na opis bi moral bit]

Naslov sporočila: Re: Jasa Ned Mar 07, 2010 10:00 am

Tavajoč po gozdu, ki mu še vendarle ni bil kaj preveč znan, je raziskoval nove vonje ter brskal za svežo hrano. James še ni znal preveč kontrolirati svoje volčje strani. V bistvu na to ni hotel niti kaj preveč misliti. Glavna misel da je volkodlak, ki je ubil njegovo ženo ter njega samega spremenil v istega morilca, ga je močno zmrazila. S tem, da je ta isti volkodlak, ki je vse to začel in končal bil sam njegov brat je bilo včasih zanj enostavno preveč. Njegovi lasje so štrleli na vse strani, njegova brada je bila kot vedno nekoliko bolj poraščena in njegova oblačila so jasno kazala, da jih je bilo potrebno menjati. Nenadoma se je ustavil, njegov vonj je zaznal nekaj drugega. Ni bila žival a nato spet ni bil človek. Prispel je do bližnje jase, ki pa je vendarle zgledala, da se je z njo poigrala civilizacija. Blizu jase je počival volk. Na Jamesovo prisotnost ni bil videti zgrožen. Navsezadnje je tudi sam bil nekaj vmes. Stopil je iz sence dreves ter volku pokazal svoj pravi človeški obraz. Nato ga je naenkrat preplavila želja h preobrazbi. Zatisnil je oči ter zatrl bolečino ki se je znova pognala skozi njegovo hrbtenjačo. V nekaj sekundah je padel na vse štiri in ves svet se je ponovno prikazal v drugačni luči. Na vseh štirih tacah ter s svojim črnim kožuhom se je sprehodil okrog kamnov. Ob tem pa ni niti enkrat odtrgal pogleda od volka, ki je tam že počival pred svojim prihodom.

Vajenka Število prispevkov : 124 Join date : 18/01/2010

Silver je neslišno stopila na jasno ravno takrat, ko se je izza oblakov pokazala mesečina in osvetlila njen srebrni kožuh. Svoje volčje oči je dvignila proti nebu in za trenutek le uživala v svetlobi lune, potem pa se je ozrla k volkovoma, ki sta prišla na jaso že pred njo. Enega izmed njuju je poznala - bil je Ain, volkodlak, ki ji je pomagal najti pot v gozd, drugi volk pa je bil črn in Silver je bila prepričana, da ga ni videla še nikoli. Kamnom se je zato približala nekoliko bolj oprezno, kot bi se jim sicer in se nazadnje ustavila med obema volkvoma.
"Dober večer," ju je pozdravila v mislih in upala, da jo bosta v volčjih podobah lahko slišala. "Sta tukaj za koncilij?" Nato se je obrnila k črnemu volku in v mislih nadaljevala: "Mislim, da se še nisva srečala. Jaz sem Silver, in ti?"

Naslov sporočila: Re: Jasa Ned Mar 07, 2010 1:00 pm

Kmalu se je jasi približal nov volk. Natančneje, je James zaznal da je bila volkulja vendar tudi ona ni bila navadna volkulja, ki jo je kdaj videl. Slutil je lahko, da je bila veliko več kot samo to. Postavil se je na vse štiri tace ter svoje rumene oči zapičil v volkuljo. Nekje v mislih je začutil da ne gre za nevarnost temveč za nekoga, ki bi lahko bil prijatelj. Še vedno ni bil celotno navajen na svojo novo preobrazbo. Ritensko je stopil korak nazaj, ko se mu je volkulja dovolj približala. Nenadoma mu je v misli vdrl nežen ženski glas. James se je zmedeno ozrl naokrog, še vedno v svojem kosmatem črnem kožuhu. Bil je prepričan da je slišal glas, ki pa vendar ni odmeval po ozračju. Svoje oči je ponovno nameril v volkuljo. Bil je hkrati prestrašen, presenečen in zmeden. Bila je takšna kot je bil tudi on, prav tako je moral biti drugi volk eden izmed njiju. Odprl je gobec ter poskušal odgovoriti v pozdrav a iz njega je prišel le lajež. Bilo je samoumevno da volkovi ne znajo govoriti človeškega jezika.
"Zdravo? Moje ime je, James."
Slutil je, da je bila to edina interakcija, ki bi jo lahko premogel volk. Seveda se je ob tem počutil butasto, saj mu še nikoli ni nihče bral misli. Vendar, če se je dovolj potrudil, je lahko z mislimi opazil sledi človeške podobe na volkulji.

Naslov sporočila: Re: Jasa Ned Mar 07, 2010 3:22 pm

Rose je v volčji podobi tela skozi temen gozd proti jasi. Zagledala je kamniti krog, z dvema večjima kamnoma in takoj je vedela da je prispela. S dolgim pogledom je pogledala nebo in luno ki je močno sijala iza manjših oblakov. Potem pa je pogledala volkodlake in volkodlakinje ki so že pred njo prišli. Prepoznala je samo Aina in Silver a je vedela še nekega črnega volka. Novinec je na kratko pomislila in se odpravila naprej k njim. Ustavila se je pred kamnom in pogledala volkove. "Živjo" jih je pozdravila v mislih in se spraševala če jo bodo sploh slišali. "Ste tukaj za koncilij? je nadaljevala pogovor v mislih. S pogledom je ošinila novega med njimi in se poskušala nasmehniti pri čem je pokazala svoje bele in ostre zobe.

Vajenka Število prispevkov : 124 Join date : 18/01/2010

Na Silverino miselno vprašanje je odgovoril prijazen moški glas, ki pa je hkrati zvenel nekoliko negotovo, kot da se njegov lastnik še nikoli prej ne bi na tak način pogovarjal z drugim volkodlakom. Je bilo mogoče, da je bil James volkodlak šele kratek čas? Vedela je, da obstajajo tudi volkodlaki, ki se ne rodijo kot takšni, ampak to postanejo šele kasneje in ponavadi ne po lastni volji. Le da se ti volkodlaki običajno težko sprijaznijo s tem, kar so postali, poleg tega je preobrazba v volka vsaj na začetku zanje kar precej boleča in jo težko nadzorujejo... bi lahko bil James eden izmed njih?
Da bi izvedela kaj več, se je Silver osredotočila na njegova čustva, kar pa ji pravzaprav niti ne bi bilo treba storiti, saj so jo v tistem trenutku dosegla že sama od sebe in Silver se je komaj premagala, da ji niso prišla preveč do živega. Kot je predvidevala, je v njih prevladoval odpor do samega sebe, pomešan z željo po nečem, kar je minilo in nemočjo, da bi se to vrnilo... To samo po sebi sicer še ni pomenilo, da je James res eden izmed volkodlakov, ki jih je spremenil ugriz, a Silver je kljub temu nehote obšlo sočutje zanj.
"Me veseli, da sva se spoznala. Se prvič pogovarjaš prek misli?" ga je prijazno vprašala, potem pa je opazila, da se je krogu približala še ena volkodlakinja, ki jo je že poznala.
"Živjo Rose, mislim, da bo tukaj koncilij ja. Sploh ker se ne spomnim, kdaj bi se nas nazadnje toliko zbralo na enem kraju. Mogoče veš, če pride tudi Alexis?"

Naslov sporočila: Re: Jasa Ned Mar 07, 2010 5:00 pm

James je bil presenečen ob svojih prvih besedah s pravim volkodlakom... ali bolje rečeno samico takšne rase. Pogovor preko misli je potekal veliko bolj sproščeno in lažje kot po navadi. Čeprav so bili na jasi že trije, novi volkovi niso nehali prihajati. Prikazala se je nova volkodlakinja, kar je bilo možno začutiti z mislimi. Teh še James ni znal ravno dobro nadzorovati vendar je lahko opazil da je nov obraz poznal ostala dva volkova. Približala se mu je siva volkodlakinja v volčji preobrazbi, v mislih je zaslišal majhen pozdrav a tik za tem je lahko v njenem gobcu zagledal le še ostre bele zobe. James je ritensko odskočil vstran.
"Hej, hej! Brez čekanov! Prihajam v miru."
Se je poskušal s svojim kričanjem v mislih izogniti sivi volkodlakinji. Ni še povsem poznal svojega telesa in niti malo mu ni bilo v pogodu da bi se spustil v boj, z morda čistokrvnim volkodlakom. Njegovo življenje bi se morda končalo v nekaj sekundah. Nežen odgovor volkodlakinje Silver ga je nekoliko pomiril, seveda je bil še vedno zmeden in hkrati prestrašen, da je z mislimi govoril z volkodlaki, najbrž največjimi plenilci v pravljicah. Na njej je začutil nekaj drugega, s kožo in telesom volka je bila seznanjena že en lep čas.
"Ja, nekako tako. Opažam da si sama precej seznanjena s temi vsemi čekani, tacami ter kosmatim kožuhom."
Z mislimi je lahko nekako domneval, da je v skupini bil najstarejši, kar pa še seveda ni pomenilo da je bil glavni. Najbrž je v pogovoru s Silver zvenel kot idiot ali pa se je tako samo počutil.
"Koncilij? Kdo je Alexis?"
Je zmedeno v mislih povprašal Silver, ki je najbrž o vsem tem vedela nekoliko več kot on sam. Navsezadnje ni imel pojma kaj je tukaj sploh počel. Potreboval je hrano in nekaj premoženja a sčasoma je nekako začel dojemati, da je bil to napačen kraj za iskanje le tega.

Vajenka Število prispevkov : 124 Join date : 18/01/2010

Silver se je ob Jamesovi pripombi morala zasmejati, pa čeprav je njen smeh zvenel seveda kot volčji lajež.
"Ja, s tem in z vsem, kar spada zraven, sem seznanjena že od rojstva. Tudi moja starša sta bila volkodlaka, zato ni bilo to zame nikoli nič nenavadnega in si drugačnega življenja niti ne morem predstavljati. Kako pa je s tabo? Občutek imam, da si volkodlak postal šele kasneje... imam prav? Kar se pa tiče koncilja in Alexis: koncilij mislim da je nakakšno mesečno srečanje klana, Alexis pa je desna roka vodje klana in bo najbrž vodila tudi tole srečanje." Silver je lahko jasno čutila Jamesovo negotovost, zato se je poskusila čimbolj skoncentrirati na vse dogodke, ki so jo tisti dan razveselili, da bi s svojim dobrim razpoloženjem vplivala tudi na njegovo. "Ne skrbi, saj najbrž ne bo predolgo trajalo in morda se ti bo zdelo celo zanimivo," mu je še dodala, čeprav še sama ni bila čisto prepričana, kako bo vse skupaj potekalo.

Naslov sporočila: Re: Jasa Ned Mar 07, 2010 10:34 pm

James je bil presenečen nad Silverinim odgovorom. Zgodbice in miti, ki mu jih je pripovedoval oče, ko je bil majhen so zares bili resnični. Njena starša sta bila volkodlaka, kar je pomenilo da je bila ona čistokrvna volkodlakinja. Če je bil še vedno cel, z vsemi udi na svojem mestu, je to pomenilo da ni bil v nobeni nevarnosti zraven pravih volkodlakov. Nikakor pa se ni mogel izogniti njeni radovednosti, saj je navsezadnje bil za njo zelo posebna različica volkodlaka. Njeno vprašanje je na dan zopet prineslo nedavne spomine. V glavo mu je zopet kanila slika svoje prelepe žene in nato kako je mrtva ležala v luži krvi, s popolno raztrganim vratom. Znani volkodlak je v njegovih mislih glasno zarenčal a takrat je James uspel odgnati spomine, katerih še ni uspel preboleti. Njegov srčni utrip se je povečal, njegova jeza se je začela stopnjevati a hkrati se mu je ob tem lomilo srce. Močno je prhnil skozi gobec ter se po telesu na rahlo stresel. Oči je zopet uprl v Silver ter upal da s svojimi dejanji ni bil preveč očiten.
"Bil sem navaden človek, z navadnim življenjem. Preden me seveda ni ugriznil ... nek volk, ki je najbrž res bil volkodlak."
Neznani volkodlak je bil seveda nekdo, ki je v sebi nosil enako kri kot James. Bil je eden od njegovih starejših bratov. James je bil še vedno v velikem šoku, ko je nekaj ur po ugrizu prišel nazaj na prizorišče ter si še zadnjič ogledal svojo ženo ter svojega brata. Vendar tokrat ga je nekaj prešinilo. Nikoli mu ni padlo na pamet, kako je njegov brat v bistvu postal volkodlak. O tem je hotel povprašati naokrog.
"Alexis je torej desna roka vodje klana? Potem upam da ima kakšne povezave, naprimer kako priti do dobre službe ali hrane? Plus, potreboval bi nekaj več informacij o ... teh kosmatincih, ki se kličejo volkodlaki."
Za trenutek se mu je res zdelo butasto da je samega sebe poklical v tretji osebi. Navsezadnje pa o njih vendarle ni vedel skoraj nič. Bil je prvič v tuji koži, prestrašen in izgubljen.

Naslov sporočila: Re: Jasa Pon Mar 08, 2010 6:26 am

Še pred trenutkom je bil Ain na jasi sam, nato pa so se sem vsipali znani in neznani volkodlaki. Najprej je prišel en, izgledal je starejši od Aina in ko ga je opazil se je tudi, da na prizorišče prihajajo njemu znane postave. Najprej Silver, ki je ubrala drugačno pot pozdravljanja, v mislih, nato pa še Rose. Obema je samo kratko pokimal nato pa se posvetil še enemu predstavniku moškega spola med volkodlaki. Ugotovil je, da je zelo zaposlen s pogovorom s Silver. Komaj je že čakal, da začnejo delati kaj bolj... zanimivega? Torej, želel je videti Alexis, ker je ugotovil, da je ona desna roka vodje klana. Prisluškoval je pogovoru med Silver in neznanim volkodlakom, in s tem ugotovil, da je neznanemu, oziroma zdaj znanemu, volkodlaku ime James. Namenil mu je dolg priskujoč pogled nato pa vskočil v pogovor. "Pozdravljena Silver..., Ti pa si, James, kolikor sem ugotovil, kajne?" Je malce neprijazno vskočil v pogovor med dvema volkodlakoma, ker je tudi sam želel družbe. Upal je, da mu Silver ne bo preveč zamerila saj je z njo pred kratkim sklenil prijateljstvo.

Naslov sporočila: Re: Jasa Pon Mar 08, 2010 2:58 pm

"Oh... Tudi jaz se na spomnim da bi nas kdaj bilo toliko na enam kupu sploh pa da bi bili kar vsi. Alexis? No niti ne sanja se mi kdaj bo prišla upam da pride kmalu ali?" je v mislih rekla Silver in začela spremljati pogovor med njima. Ni zanalašč poslušala a kaj naj bi drugo sedaj delala že se je začela pošteno dolgočasiti čeprav se ji je to zgodilo le zelo redko. Čedalje bolj se ji je zdelo da Alexis zamuja koncilijo. Že je premišljevala če bi lahko počeli kaj bolj zanimivaga ali vsaj nekaj drugega kaj boljšega? Pogledala je naokoli in njen pogled se je ustavil na Ainu. Zamislila se je in začela premišljevati o tem kjer sta se spoznala. V gozdu kjer se je zgodilo veliko več kot samo spoznavanje razkrila se je neka povezava med Alexis in med njim. Rose še sedaj ni mogla v nič trditi s gotovostjo ali s prepričanjem. V glavnem je vedela le to da se je šlo o nekam klanu v katerem sta prej bila Alexis in Ain, to je bilo vse.
Začel jo je obdajati občutek osamljenosti in se je na vsak način hotela pridružiti pogovoru a ga ni hotela prekiniti. Prisluhnila je pogovoru." Ti si James, a ne?" je vprašala in se obrnila k volku ki naj bi bil James. "Kot mogoče že veš sem jaz Rose" je nadaljevala in počakala na odziv. Ni hotela da bi bil kdo jezen zaradi tega kar se je pridružila pogovoru ampak ka naj bi naredila drugega.

Naslov sporočila: Re: Jasa Pon Mar 08, 2010 6:58 pm

Osamljen volk, ki ga je srečal prvega se je končno zganil ter približal majhni skupinici kjer se je zdaj odvijal celoten pogovor. Čeprav so bili tukaj vsi v isti koži oziroma kožuhu in najverjetneje vsi na isti strani, James še vedno ni upal zaupati nikomur. Še posebej pa je bil previden o tem kaj je rekel oziroma mislil. To je bilo navsezadnje tako težko zanj, da je z odgovori nekoliko celo zamujal, kar bi navsezadnje lahko vzpodbudilo sume, a komu je bilo mar. Navsezadnje je bil starejši in vsi ostali so ga komaj začeli spoznavati. Nikjer ni pisalo, da jim je moral povedati vso svojo življenjsko zgodbo. Nekoliko tihi volk, ki je precej nesramno prekinil njun pogovor s Silver, ni gojil prav lepih čustev do njega.
"Da ... in kdo si ti?"
Je mirno odvrnil volkodlaku, do zdaj še edinemu moškemu, ki ga je srečal. Nikoli ni vedel da so bile samice tako popularne v tej rasi. V novelah, ki jih je včasih prebiral so v njih vedno nastopali samo moški.
"Da, Rose moje ime je James. Me veseli da sem te spoznal in upam da se bova lahko še naprej tako dobro razumela, kar pa seveda ne velja samo zate."
Dvignil je pogled še k Silver ter nekoliko neprijaznem volku ki ga še ni poznal. Za trenutek je pomislil, nato pa se sam pri sebi zasmejal. Ta usoda, ki ga je pred kratkim doletela bo znala biti še posebej zanimiva.

Vajenka Število prispevkov : 124 Join date : 18/01/2010

Od jeze nase bi se najraje udarila, če namesto rok ne bi imela tac. Kako je bila lahko tako brezčutna? To, da je bila Jamesova preteklost boleča, bi lahko vedela tudi brez vprašanj o dogodkih, ki se jih gotovo ni hotel spominjati.
"Oprosti..." je zašepetala, ko je začutila, kako zelo se je nenadoma pomračilo njegovo razpoloženje. A na srečo sta jo iz neprijetne situacije rešila Ain in Rose, ki sta se z mislimi vpletla v njun pogovor.
"Mislim, da bi morala priti kmalu, ampak če se ne motim naj bi vodja klana na sestanek prišel nazadnje, potem ko smo ostali že vse zbrani. Saj res, Alexis je zdaj vodja klana, čisto sem pozabila..."
Silver se nelagodno prestopila in če bi bila človek, bi najbrž zardela. Vedela je, da tega na bi kar tako pozabila, če bi se v zadnjem mesecu bolj zanimala za dogajanje v klanu kot pa raziskovala gozd, v katerem so živeli.

Naslov sporočila: Re: Jasa Pon Mar 08, 2010 11:28 pm

Alexis je nerada zamujala na pomembne stvari, a jo je čeprav je vedela, da bi morala pohiteti nekaj presenetilo in je morala še preden se je udeležila koncilija, to stvar opraviti. Ko je opravila vse potrebno se je sunkovito preobrazila v belega volka in stekla proti mesečni jasi, na kateri je bil sklican koncilij. Tekla je na vso moč in se ni ozirala na to, da je na njenem kožuhu ostalo polno raznih stvari, listov in zelenja. Od daleč je lahko opazila nekaj že zbranih postav, ki so stali ob jasi. Še preden je njena noga stopila na rob jase, obdane z gozdom, se je preobrazila nazaj v človeško podobo in pri tem še vedno tekla.
Nekoliko zadihano in z malo glasnejšim glasom rekla, ko se je približevala skupinici volkodlakov. "Se opravičujem za mojo nenapovedano zamudo. Upam, da mi tega ne zamerite in vam obljubim, da se to v prihodnje ne bo zgodilo." Počasi se je odpravila proti dvema kamnoma na sredini jase, ki sta bila rezervirana za vodjo in njeno desno roko. Kamen, ki je pripadal vodji je bil le za nekaj centimetrov večji od drugega največjega kamna. Vedela je, da bo, ko bo zasedla največji kamen, s tem sprožila veliko vprašanj. Počasi je stopala proti kamnoma in se pred njima ustavila ter se obrnila k zbranim.
"Kot že verjetno veste, ste tukaj zbrani zato, da se pogovorimo o vaših mesečnih nalogah." je začela in si ogledovala zbrane. Nekatere je že poznala, le enega obraza ni mogla uvrstiti nikamor v svoj spomin. Z očmi je ujela njegov pogled in se mu predstavila. "Alexis.", saj je tako kot ona njega, ni poznal. Sedla je na največji kamen in jih opazovala.
"Torej, če začnemo, saj vem, da že vsi nestrpno čakate na to." je začela in pogledala proti Ainu. "Kaj če bi začeli s tabo? Lahko na kratko poročaš o svoji nalogi, nato pa se bom odločila..." je rekla in spet pogledala vse zbrane okoli sebe. "...ali si nalogo opravil dovolj dobro, da si zaslužiš nagrado." Res, da so bili vsi, razen nje preobraženi v volkove, jih je še vedno poznala po njihovih glavnih značilnostih, prav tako je lahko slišala vse njihove misli, ko je bila v človeški podobi.

((Se globoko opravičujem za mojo odsotnost. Tako ste imeli vsi čas, da se koncilija udeležite. Smile

Res obljubim, da je to zadnjič ko me nenapovedano ni več dni.))

Naslov sporočila: Re: Jasa Tor Mar 09, 2010 2:29 pm

"Mene tudi veseli James da sem te spoznala, kot sem slišala nisi dalgo volkodlak?" je na kratko v mislih rekla Rose. Prisluhnila je mislim Silver ki je rekla da bo sedaj vodja klana Alexis. "Oh res? Jaz tega nisem vedela. Mogoče nam bo to povedala danes oziroma tedaj ko bo prišla" je v mislih rekla in se obrnila. Svoj pogled je usmerila nekam kjer je misilila da se je nekaj premaknilo a videla ni ničesar. Takoj je pomislila na to da se ji je samo zdelo da kaj vidi. Zaradi tega se je preprosto obrnila nazaj k ostalim in se poskušala pridružiti pogovoru.
Naenkrat je zaslišala opravičevanje in glas takoj prepoznala, na jaso pristopila še vodja klana Alexis. Takoj ko jo je zagledala je pomislila na to da je prej videla njo ali pa kakšno žival, ni bila trdno prepričana zato je kar opustila razmišljanje o tem. Previdno ter hitro se je obrnila in z kar majhnimi težavami, ki se ji že dolgo nise dogajale spremenila svojo obliko nazaj v človeka. Hitro je pobrala oblačila in si jih potegnila nase. Oblačila niso bila lepa ampak zelo udobna. S dolgimi in hitrimi koraki se je približala drugim da bi bolj slišala vse besede katere bi bile izgovorjene. V mislih je že začela pripravljati kako bi opisala svojo nalogo. O tem kako bi povedala da kar nekaj dni sploh ni vedela kaj naj ukrade tistemu čarovniku katerega je zasledovala. Ukrasi mu je morala nekaj kar mu je bilo pri srcu in kako naj bi to ugotovila? Preprosto mu je samo sledila, sledila kamor koli je šel. Nagrada jo je sicer zanimala a ne pretirano zato najno ni pomislila do tistega trenutka, ko je vodja klana povedala o tem, če so si s nalogo prislužili nagrado.

Naslov sporočila: Re: Jasa Tor Mar 09, 2010 3:15 pm

Opazoval je in z vsemi čuti skušal ujti še kakšnega volkodlaka. To je počel kar nekaj časa, in ostajal je v volčji podobi. Nato pa je končno zavohal volkodlaka, znanega volkodlaka. Alexis. Prišla je v človeški podobi in odšla do višjih dveh kamnov. Ain se je v v olčji podobi približal kamnu, ki si ga je prej izbral. Predstavila se je Jamesu, in nato nagovorila vse. Pogledala je Aina vprašala, če lahko začnejo z njim. Poročati je mral o svoji nalogi, ona pa bo odločila, če je opravil ali ne. Ain je zavzdihnil in se preobrazil v človeka. "Intervju z vampirjem," je začel, "v kavarni sem imel, hm, zanimiv pogovor z vampirjem, ki je bil nedoločljivega spola in aznimive barve las." Je povedal sedel na kamen in zrl v preostale tri volkove, in osebo, Rose, Silver, James in Alexis. Počakal je na nadaljevanje, ker ni imel namena pripomniti ničesarr več.

Naslov sporočila: Re: Jasa Tor Mar 09, 2010 3:34 pm

James je bil sprejel opravičilo Silver a ji nekako ni znal odgovoriti nazaj. Želel je reči preprosto je že v redu, kot je to rekel ponavadi ko je bil še navaden smrtnik. Tokrat so bile stvari veliko bolj zakomplicirane in nedavni dogodki so bili še vedno preveč sveži, da bi lahko naredil korak naprej. Rose ga je nekoliko odgnala od slabih spominov a na njeno vprašanje, ni bilo smisla odgovarjati s polnovrednim odgovorom, saj bi s tem le še zabredel globje.
"Da, prav si slišala."
Je na kratko odvrnil, saj je vso povpraševanje vzel že kot zbadanje. Ni se počutil super, ker je bil drugačen od drugih, ker je polovico svojega življenja preživel kot navaden človek, kateri odnos do volkov ni bil ravno prijateljski. Veje so se nenadoma premaknile in iz gostega grmičevja je nenadoma skočil bel volk. V naslednji sekundi se je iz volkulje elegantno preobrazila ženska. Ni izgledala kot, še ena volkodlakinja, ki se je hotela pridružiti njihovem pogovoru, bila je veliko bolj pomembna, kot vsi ostali. Skočila je na največjo skalo v krogu in vsem je naenkrat postalo vse jasno. Bilo je Jamesu, v čast in hkrati presenečenje, da ga je vodja klana tako lepo pozdravila in tudi sprejela. Odrevenel je na mestu in za trenutek ni rekel ničesar. Neprestano je strmel v vodjo celotnega klana volkodlakov, medtem ko je ona oštevala volka, katerega imena še vedno ni poznal. Rose se je nenadoma preobrazila nazaj v človeško obliko. Končno je le odvrnil oči od vodje klana ter se končno zavedal, da bo moral srečanje z vodjo opraviti na nekoliko bolj formalen način. V volčji obliki se je dvignil na zadnje tace ter za trenutek zatisnil oči. Preobrazba še vedno ni bila prijetna a se je začel sčasoma le privajati na bolečino. Vretenca so se zopet vrnila v svoj človeški položaj, njegovi čekani so počasi zopet dobivali obliko človeških zob le njegova brada je bila še nekoliko kosmata in zanemarjena. Njegova oblačila so izgledala, kot da bi jih ukradel bližnjemu beraču in bi jih še ta dodatno raztrgal. Z majhnim obotavljanjem se je počasi pridružil Rose, ki je stopila bližje h Alexis.
"V čast mi je da sem vas spoznal Alexis. Moje ime je James. Slišal sem, da boste tokrat podeljevali posebne naloge in zanimalo me je, če bi lahko bil deležen svoje prve naloge."
Veliko bolj mu je odleglo, da je lahko končno govoril tako kot vsi ostali smrtniki, s tem da je dejansko odpiral usta in s tem ni tulil in lajal po volčje. Nerodno mu je bilo, da je takole prosil samo vodjo klana za svojo prvo nalogo, zato je raje vse skupaj speljal h bistvu.
"Potrebujem hrano in nova oblačila, zato me je zanimalo, če lahko naredim karkoli je v vaši želji saj nujno potrebujem pomoč."
Njegov glas se je tresel. Bil je lačen in hkrati prestrašen. Še vedno se je počutil kot navaden človek obkoljen z volkovi ter volkodlaki, ki so bili samo nekaj krempljev vstran, preden ga bodo pospravili za posladek. Prosim... usmili se me. Nikoli ni nikogar v življenju česar zaprosil. Ko je bil še na kmetiji, si je vse znal pridelati sam. Tudi tokrat mu te besede niso šle toliko iz jezika. Imel jih je v mislih in skoraj na koncu jezika ampak njegov ponos še vedno tega ni zmogel prenesti.

Naslov sporočila: Re: Jasa Čet Mar 11, 2010 1:51 pm

Gledala je na vse zbrane volkodlake in z zanimanjem opazovala njihove preobrazbe. Opazila je, da se novi član še vedno preobraža v mukah. Odločila se je, da bo celotnemu klanu pri vsem pomagala po svojih najboljših močeh, prav tako tudi novo pridruženemu članu Jamesu.
Obrnila se je proti Ainu in ga zavzeto poslušala. "In torej, kaj si izvedel od vampirja. Zanimajo me podrobnosti." je z nasmeškom rekla in se zazrla vanj. Seveda jo je zanimalo kako živijo vampirji in kaj se godi v njihovem podzemlju, čeprav bi o tem lahko povprašala Armadala, a je vseeno želela izvedeti več o Ainovi nalogi. Ko je spregovoril James, se je mirno obrnila proti njemu in tudi njega radovedno poslušala. "Seveda boš deležen svoje prve naloge. Tako kot vsi." je rekla in pokimala. Videla je, da je James zelo zavzet, in da bi resnično rad odpravljal nalogo, kot so jo pred njim že drugi, zato se je široko nasmehnila. Pohvalno. si je mislila in ga še vedno radovedno gledala ter poslušala. "Tudi če ne boš opravljal nalogo, ti bomo vseeno priskrbeli vse kar potrebuješ. Zato smo tudi v klanu. Da si med seboj pomagamo." je rekla tako njemu kot preostalim volkodlakom. "Naj te ne skrbi. Nikoli ne boš stradal. V gozdu je dovolj živali, in če še ne znaš loviti, te bomo pa naučili. To sploh ni težko." je še dodala. V glavi je zaslišala tih glas, ki je prosil naj se ga usmili, zato je pogledala Jamesa in pokimala. V tistem trenutku je prav tako izvedela, za njegovo delo na kmetiji in njegovo pridelovanje. "Vem, da si si prej hrano pridelal sam. Tega ti tukaj ne bo treba početi. Ves smisel je v lovu." je še rekla in ga pogledala. Zanimala jo je njegova preteklost, vendar ga o tem v pričo drugih ni želela spraševati.
Obrnila se je k Rose. "Tudi ti si imela nalogo. Kako se je izteklo, si izvedela kaj novega?". Prekrižala je roke na prsih in čakala na njen odgovor.

Naslov sporočila: Re: Jasa Čet Mar 11, 2010 2:38 pm

Rose je takoj vedela da ne bi smela reči ničesar in da bi bilo bolje če bi Jamesa pustila primiru. Zakaj vedno naredim tisto česar sploh ne bi smela? Zakaj vedno vprašam nekaj česa mogoče ne bi bilo treba? se je spraševala in potem prisluhnila razlagi Aina ter vprašanjah ki jih je postavljal James. Tudi sama je za trenutek pomislila na vse vprašanja ki jih je imela ko... Ko še ni vedela odgovorov nanje.
Od premišljanja jo je pregnala Alexis s prašanji o njeni nalogi. Hm... Kaj sem izvedela novega? se je vprašala v mislih in začela govoriti. "Morala sem ukrasti čarovniku nekaj, kar mu je bilo pri srcu" je začela in po nekaj trenutkov spet nadaljevala. Premor je izgledal tako, kot če bi sama premišljevala kaj naj pove. "Nekako, pravzaprev sama nevem kako, sem srečala čarovnika, ki se je potikal po gozdu. Sama še nisem imela načrta da bi že začela z nalogo. Preprosto sem ga nenehno opazovala in ga poskušala spoznati, tako da sem ga samo gledala pri vsem kar je počel. Čisto pri vsem ne ampak... In tako sem vedela kako je s prsti večkrat drsel po ostrem rezilu žepnega noža ali nekaj podobnega. "To je to" sem si rekla in mu izmaknila rezilo s manjšimi težavami in..." Tako se vse konča je v mislih dodala in se plaho nasmehnila. Ni mislila nadaljevati in še razlagati prev o sem vsej je povedala večino vsega kar je bilo dovolj da je sama bila zadovoljna s tem, kar je povedala in tudi naredila. Vse to razlaganje jo je prignalo k mislim na žepni nož ki ga je kmalu po tem ko ga je izmaknila vrgla nekje v gozdu. Mesto si ni hotela zapomniti ampak si ga je in že čez nekaj dni in noči je šla tje in ga pobrala. In sedaj ga ima spet pri sebi čeprav ga je pred tem že večkrat kjer namerno pozabila. Sedaj ga je močno držala v svoji desni roki. Prej pred nekaj trenutkami ga je potegnila na plan in svojih že tako prevelikih hlač.

Naslov sporočila: Re: Jasa Čet Mar 11, 2010 6:32 pm

Podrobnosti... No, ja bo že. Ponovno je zavzdihnil saj ni maral govoriti podrobnosti. Predvsem sva govorila o tem, kje spi, in zanimiv odgovor je bil tudi na vprašanje katerega spola je, in pomojem se še sam ali sama ne zaveda katerega spola je. No, izvedel sem, da spi na stolu, in to predvsem zaradi dolgčasa. Vprašal sem jo tudi o družini in kako so jo klicali ljudje, drugače pa je bil ali bila, tale Lux zanimiva osebica smislom za humor." Je Ain končal svojo pripoved. Nato se je ozrl k Rose, saj je očitno tudi ta imela nalogo in je morala o njej poročati. Ain je ugotovil, da je nekj ukradla črovniku in sicer žepni nožek. Pogled mu je zdrsnil po vseh obrazih, enem moškem in nekoliko starejšem in treh ženskih in ne tako grozno starih. Obrazi so bili zanimivi, vse tri ženske je poznal, moškega pa ne. Oblečen je bil med vsemi najmanj saj je imel zgolj kratke hlače in lase odzadaj spete v čop. Počakal je na Alexin odovor, in da sliši kaj imajo za povedati ostali.

Naslov sporočila: Re: Jasa Čet Mar 11, 2010 11:05 pm

Lov? Živali? Misel na krvavo lov za živalijo ga je močno pretresla. Ni mogel verjeti da je pristal tukaj, med samimi divjaki, ki so vsak dan prelivali kri. Pritoževanje pa vendarle ni moralo spremeniti ničesar. Bil je volkodlak in tako se bo moral tudi navaditi živeti. Nič več pečenk ali katerih koli kuhanih jedi. Moral je tudi priznati, da se mu je z njegovo preobrazbo močno spremenil tudi apetit. V gozdu so ga preplavljali vonji raznih živali, ki so dišale neverjetno... dobro. Vodja klana je bila presenetljivo prijazna do njega, čeprav ga je bilo za vso prosjačenje zelo sram. Ob tem je z lahkoto sam pri sebi sklenil, da je bila to zadnja prošnja, ki jo je izrabil. Navsezadnje je bil tudi sam kmet. Vso življenje je skrbel sam zase in seveda izpolnjeval prošnje drugih. Nekatere stvari ni hotel, da se spremenijo za vedno. Tiho je nato opazoval ostale tovariše, kako so poročali svojo nalogo. Vse skupaj se mu je zdelo sprva zelo lahko ampak ko je slišal za vampirje, je takoj dobil kurjo polt. O njih je prav tako slišal razne zgodbice, ki pa niso bile nič kaj slajše kot o volkodlakih. Strah je za trenutek obstal v njegovem telesu a nato ga je prijela misel, kako bi izgledal boj med volkodlakom ter vampirjem. Dve rasi največjih plenilcev, ki jih je kdarkoli slišal za njih. Takšni boji bi lahko bili precej zanimivi. Med tem ko so ostali naredili majhen premor s poročanjem, se je James vrinil v pogovor.
"Oprostite, Alexis. Zanimalo bi me kako bodo potekale te... naloge. Precej nov sem v tem... okolju."
Kar je bilo tudi res. Čeprav je preobrazbo skoraj že obvladal, se je še vedno počutil da ga čaka še velik del življenja, ki ga mora okusiti kot volkodlak. Za nekatere stvari mu ni bilo žal. Pred kratkim je ugotovil za svoje poostrene čute. Vonj, vid ter sluh, so se mu precej izboljšali. Sam pri sebi se je nasmehnil, ko je pomislil kako se mora počutiti vodja klana. Sama je imela svoje sposobnosti na višku in z njimi bi z lahkoto premagala vse volkodlake v klanu. S tem je zares morala imeti precej veliko samokontrolo...

Naslov sporočila: Re: Jasa Pon Mar 15, 2010 3:13 pm

Alexis je z zanimanjem poslušala pripovedi tako Rosino kot Ainovo in ob njunem zaključku prijazno pokimala. "Zanimivo. Seveda ker sta opravila nalogo, vaju čaka nagrada kot je obljubljeno." je rekla in iz hlačnega žepa privlekla rjav mošnjiček. V njem so bile sicer tri stvari, a ker sta bili opravljeni le dve nalogi, je iz njega izvlekla le dva paketka. En pakete je podala Ainu, drugega pa potisnila v roke Rose. Njuni pripovedi sta bili zanimivi, prav tako pa sta bila prva, ki sta uspešno opravila zadano nalogo in si s tem prislužila nagrado.
Opazovala je Jamesa in njegovo mimiko obraza, ko je sama govorila o lovu na živali. Videla je, da ga je to rahlo šokiralo, in da še vedno ni bil pripravljen na življenje volkodlaka. "James, najbolje bo, da se enkrat oglasiš pri meni. Verjemi mi, kot bi mignil se boš navadil na naše svobodno življenje." Pogled je usmerila proti Jamesu in se mu nasmehnila.
"Naloge bodo potekale tako, kot se bomo zmenili. Dobil boš opis, kaj moraš storiti in če boš imel v zvezi s tem kakšno vprašanje, sem ti na voljo." mu je odgovorila in počasi vstala. Popravila si je še nekoliko štrleče lase in stopila v sredino kroga ter pogledala vsakega izmed zbranih. "Mislim, da je s tem mesečni koncilij končan. Imate še kakšno vprašanje?" Roke je uprla v bok in počakala na morebitna vprašanja, ki so jih zanimale. Čeprav je slišala vsako misel, ki se je zbranim volkodlakom podila po glavi, je vseeno želela, da bi vprašanja povedali naglas.

Naslov sporočila: Re: Jasa Sob Mar 27, 2010 6:08 am

Ain več ni imel drugih vprašanj zato je zmajal z glavo. Lase je imel še vedno spete v čop in ugotovil je, da je bila to pametna odločitev saj so ostali na svojem mestu. Potem, ko je dobil nagrado je paketek kratkomalo vtaknil v žep svojih hlač. Sčasoma je ugotavljal, da so vsi ostali oblečeni z veliko več kosi oblačila kot on. Ampak on se je najlažje preobražal in se slačil, ker je imel tako ali tako samo svoje ponožene in zbledele kratke hlače. Nekaj časa je še opazoval zbrane, kako izgledajo, menil je da si bo zapomnil vse obraze zbranih. Nasmehnil se je samemu sebi, in se pričel spreminjati. Hlače so bile slečne in dane za trakec v kratkem trenutku. Nato pa je tam stal volk. "Nasvidenje, menim, da je koncilj končan?" Je v mislih povedal, saj je vedel da lahko Alexis bere njegove misli brez problemov.

[lahko grem? Ker nisem sigurna pa rajši vprašam]

Vajenka Število prispevkov : 124 Join date : 18/01/2010

Silver se je ustavila sredi jase, ki jo je, tako kot vedno, osvetljvala mesečina. Bila je spremenjena v volka, saj je tako zaradi izostrenih čutiv lahko veliko prej ugotovila, če se ji kdo približuje, in kdo to je. Pričakovala je Setha, ki se je javil, da bo za klan opravil pomembno nalogo. Mogoče na prvi pogled sicer ni delovala preveč usodno, a v resnici je bilo od tega, ali jo bo Seth opravil ali ne, odvisno marsikaj.
Silver je legla na vse štiri tace in glavo naslonila na sprednje, da je bilo videti, kot da počiva, v resnici pa je budno spremljala vsak šum in vonj v okolici. In nazadnje je zaznala tistega, ki ga je pričakovala. Sedla je na zadnje tace, obrnjena v smer, od koder naj bi se vsak hip prikazal Seth.

» Jasa
» Samotna jasa
» Samotna jasa