Jezero

"Samo še darilo vzamem", je rekla Pam. Toliko prisebnosti je še imela, da je pomislila, da se spodobi nekaj podariti slavljenki. Zatem pa je segla Jade v roko in že sta kot bi mignil odlebdeli proti Stari kavarni.
Kakšno doživetje, Pam ni še nikoli izkusila kaj takega, žal ji je bilo, da je tako hitro minilo, saj sta se z Jade že znašli pred vhodom kavarne.

((Sem v kavarni napovedala najin prihod. ))

Jezero je bil Wenin najljubši kraj za počitek in nabiranje rastlin. Že res, da jih v okolici ni bilo toliko, a je bilo dno jezera pokrito z marikatero zdravilno rastlino.
''Lahko ostaneš tu ali pa mi slediš.'' je zaklicala Ainu, ne vedoč ali ji še sledi. Pognala se je v vodo in počasi zaplavala proti dnu. Ob pogledu na rastilne jo je popadla sreča. Nabrala je malo Wemitine, malo Polixe in malo Astire.
To bi moralo ublažiti bolečino...

((se vama lahko pridružim?))
Pam je vse svoje stvari pustila na obali jezera. Ker se je bala, da bi ji v norosti, ki je očitno zajelo celotno mesto, kdo ukradel njej dragocene zaklade, se je iz kavarne vrnila po njih. Zelo se je razveselila, da so bile njene plavuti točno tam, kjer sta jih z Jade pustili. Počasi jo je začelo zebsti, in ker je imela časa na pretek, se je počasi oblekla, obula in pospravila svoje zaklade v vrečo, s katero je prišla ob jezero v zgodnjih jutranjih urah. Že se je odpravila proti domu, ko sta tja prispela Wen in fant, ki je ves pretepen ostal v kavarni. Wen se je še preden, bi ju Pam lahko pozdravila potopila v jezero.
"Zgleda, da ji bom vseeno lahko čestitala ob njenem prazniku", je pomislila in se predstavila fantu, karega obraz je bil popolnoma bel od bolečin.

Ain je z Wen prišel do jezera in počakal ob robu. Wen je odšla v vodo in Ain je menil da se je potopila do tal. Iz vode pa je prišlo dekle, ki je zadnje zapustilo kavarno. Predstavila se je kot Pam in Ain je prikimal. Verjetno je bil dokaj bled, se pravi da je bila njegova temna polt nekoliko bledikasta, saj je to Pamin obraz dobesedno govoril. Opazoval je Pam in zdelo se mu je, da čuti neko bedo do njega, ki je sevala od nje. Ni bila močna zato ni mogel biti popolnoma prepričan. Nasmehnil se ji je kar je verjetno izpadlo kot čudna grimasa. Opazoval je če se približuje Wenina postava po jezeru.

[zaradi mene lahko]

(lahko lahko;))

Očitno je Ain ostal na obali.
Wen je še nekaj časa plavala med rastilnami, nato pa ji je že počasi začelo zmanjkovati zraka. Riba pa le ni bila, zato je počasi priplavala na površino in zaplavala proti obali. Tam je opazila tudi P.A.M. in ji pokimala. Rastline je položila v usta ter si ožela lase ter obleko. Odtrgala je še velik lokvanjev list in
stopila nazaj k Ainu ter se vsedla na tla.
Na lokvanjevem listu je počasi zdrobila rdeče cvetove Wemitine, rumene cvetove Polixe in modre cvetove Astire.
Nato pa je vstala, zarezala v najbljižje drevo, pobrala tisto malo smole, kar jo je priteklo in pomešala k zdrobljenim cvetovom.
Nastala je rdečkasto rjava zmes.
''Tole bo ublažilo bolečino. Pridi sem in iztegni roko.''

Ain je končno opazil temne lase na gladini vode. Prišla je Wen in na list zdrobila neke svetove ki so bili Ainu precej neznani. Zraven je primešala nekaj smole in na koncu je dobila nekaj rjavkaste zmesi. Ain je zmes najprej nekoliko postrani pogledal nato pa se je odločil, da Wen zaupa. Stopil je bližje, zataknilo pa se je pri drugem delu ukaza, iztegniti roko. Tiho je zaklel, vdihnil iztegnil roko in izdihnil. Skozi roko se je zarezala takšna bolečina da je Ain še enkrat zaklel. Ob nanašanju zmesi je Ain potrpežljivo tiščal drugo roko v pesti v ustih, da ni kričal. V roko se je zagrizel nekoliko premočno in roko je zabolela. Potegnil jo je ven iz ust in izdihnil zrak. Upal je, da je Wen zaključila obraz pa je imel skremžen v neprepoznavno grimaso bolčeine in verjetno je bil že precej bled. Pogleda k roki ni želel tvegati in zato je raje opazoval, sebi neljubo okolico jezera, Wen in Pam. Še zdaj je nekoliko čudno in neenakomerno dihal zaradi bolečine, ki je rezala skozi roko. Vedel je, da ima zlomljeno kost in predvideval, da njegova roka ne izgleda pretirano pprijetno. Spustil jo je zaradi česar se je spet skoraj ubil, zarezala se je namreč bolečina, ki je bil vedno hujša. Vdihnil je in se prisilil da ni ramišljal o roki. Sesti ni upal saj ni upal niti premakniti. Stal je tam, napihnil lica in iz lic nato nežno pihnil ven zrak. To je nakajkrat ponovil in dosegel je, da so se bolčeine nekoliko zmanjšaleoziroma, je Ain vsaj nekoliko pozabil na njih, morda pa je zvarek le začel delovati. Čisto počasi je pogledal k Wen in se nekoliko tiho zahvalil. Opazoval je vse razen svoje roke, saj ni želel tvegati pogleda na njo. "Izgleda moja roka zelo ogabno?" Je zamomljal sam pri sebi, vdihnil pogledal roko odvrnil pogled in izdihnil. Česa takega ni želel videti še enkrat. Bilo je kot blazinica, ki bi jo pomočili v nekakšne gnuse, roka je zrasla za svojo dvakratno velikost in bolela je že kar precej zato je Ain zelo počasi, centimeter za centimetrom sedel. Dihal je še naprej nekoliko neenakomerno. Roke pa ni želel še enkrat pogledti.

Wen je skrbno namazala boleč predel Ainove roke. Vedela je, da bo od začetka zelo bolelo vendar mu je ta del zamolčala, saj se po tem stanje po hitrem postopku izboljšuje.
''Tvoja roka zgleda natanko tako, kot je moja izgledala po podcu z drevesa po lovljenju opic v Braziliji.''
Očitno se mu je gnusil pogled na umazano roko, zato je vstala in strgala del svoje obleke ter mu roko še obvila.
''Mislim, da bo boljše če boš nekaj dni še v človeški podobi. Kosti se bodo kmalu zacelile. Ta čas pa obvezno pij veliko vode.''
Je še dodala in mu pomežiknila, nato pa se obrnila k P.A.M : ''Živjo.''

Pam je opazovala, kako Wen opravlja svoje čudo. Vedela je, da nikakor ne želi biti v fantovi koži. Sodeč po njegovem izrazu, je bilo Wenino posredovanje bolj mučenje, kakor pa zdravljenje. A po nekaj trenutkih, je izraz bolečine zbledel in fant je pridobil nekoliko barve.
Ko je Wen kočala s svojimi čudi in se obrnila k Pam, je ta vedela, da je to trenutek, da ji vošči in izroči darilo.
"Vse najboljše!", je rekla in ji izročila lično škatlico s tremi jezerskimi biseri. "Upam, da ti bojo koristili", se je nasmejala, nato pa bobarala fanta, ki je bil poleg niju, ali je vredu.

Wenin komentar o njegovi roki je Aina spravil v nekoliko boljšo voljo. Vejetno je opazila, da se mu vsa stvar nekoliko gnusi, vsaj v človeški podobi (v volčji je bil vajen takšnih stvari) in roko mu je ovila v del svoje obleke. "No, hvala." Je zamomljal. Svetovala mu je naj bo nekaj časa v človeški podobi, kosti pa se bodo kmalu zacelile. Ob prvem delu se je na Ainovem obrazu pokazal majhen pridih nejevolje, ki pa je ob naslednjem delu zbledel. Pogovorno nit je nato prepustil dekletoma saj sam v teh stvareh ni bil pretirano dober. Pogledal je P.A.M. in se spomnil. "Aja, Ain sem." Je povedal in nato odgovoril na vprašanje. "No, preživel bom, roka pa je bolj, hvala Wen, to se moram naučit." Se je poiskusil nasmehnit pa njegova roka še vedno ni bil popolnoma v redu in se prav smehljati ni mogel. Ampak ker je bil Ainov obraz nasmeškov že vajen se je Ainu vseeno uspelo nasmehniti. Nekako je vstal brez leve roke (kar ni preprosta stvar, kar probajte) in se že enkrat nasmehnil dekletoma. Pri vstajanju se je njegova roka neprijetno premaknila in zabolela je. Ain je vdihnil, zadržal sapo in izdihnil nato pa se je umiril. Pogledal je Wen. "Moram biti pri miru? To je zame težka naloga. Brez volčje podobe bo še šlo ampak na miru pa..." Proseče je pogledal čeprav je odgovor vedel že vnaprej.

Wen se je P.A.M veselo zahvalila za darilo in ob pogledu na bisere si ni mogla kaj in je P.A.M objela nato pa bisere spravila v žep svoje oblekice.
Nato pa se je obrnila nazaj k svojemu bolniku.
''Lahko poskusiš biti pri miru. Vsekakor pa je priporočljivo, da leve roke nekaj časa ne uporabljaš.''
Nato pa je glavo rahlo frcnila vstran in se namuznila:'' No mogoče te pa lahko naučim osnov zdravilsta.'' Popravila si je lase in še, bolj v šali kot zares, dodala:''Dobim kaj v zameno?''
Pravzaprav se ji je dejstvo, da je spoznala pripadnika Volkodlakov, zelo všeč in pravzaprav ni potrebovala ničesar v zameno.
(če koga zanima zakaj-beri moj opis:D)

Aina je odgovor nekoliko razvedril saj ni imel namena biti pri miru. Brez uporabe leve roke bo sicer težko, ker marsikaj delam z levo roko, je razmišljal. Ob Weninem odgovoru, da se strinja, da ga nauči nekaj o zdrvilstvu, in vprašanju kaj dobi v zameno (pri katerem je Ain zčutil rahlo hudomušnost in se je še sam nalezel) pa si ni mogel pomagati, da se ni nasmehnil. "No, lahko bi izdelel še kar nekj skulpturic iz lesa. Tista, ki sem ti jo dal je v obliki volkca, da se boš spominjala na mene. Lahko izdelam še kakšno žival." Je odgovoril in njegova hudomušnost je počasi odšla. Smehljel se je še naprej levo roko pa se je odločil držati pri miru.

[sem bral]

Pam je Wenin odziv kar malce presenetil, ni bila pričakovala, da bo šamanka tako zelo vesela njenega darila. Kakor je Wen posvetila svojo pozornost Ainu, jo je tudi sama. Priznati je morala, da nikakor ni bil izgledal kot nekateri drugi iz njegovega klana, ki jih je Pam že bila srečala. Po nekaj urah inu malce šamanske modrosti je bil zgledal skoraj kot nov. Opazilo se je, da mu leva roka nagaja inu jo komaj drži popolnoma negibno. »Vidim, da so Ain nesrečni, ker ne morejo premikati leve roke. So nemara levični, ali je to bolj posledica dejstva, da si nekaj časa ne bojo morali privoščiti brezkrbnih uric teka med mogočnimi drevesi tega otoka? «, je Pam radovedno vprašala zatem, ko je Wen obljubila, da Aina nauči nekaj svojih trikov.

Najverjetneje je P.A.M. opazila, da Ainu ne diši preveč, da ne bi premikal leve roke in ne bo mogel 'imeti uric teka med drevesi' kot je to imenovala ona. "Če povem po pravici sem bolj levičar kot deničar pa tudi sprehode po gozdu v volčji podobi bom zelo pogrešal." Je nekoliko žalostno povedal. "Lahko pa," je pogled usmeril v Wen, "te naučim osnov izdelovanja figuric iz lesa, če želiš." Je povedal, ker ji je bil res hvaležen, da ga bo naučil osnov zdravilstva. Ain je bil nemreč velikokrat v povojih in z zlomljenimi udi, brez kakršnih koli pripomočkov je dolgo trajalo, da se je zlomljen ali poškodovan ud zacelil.

Pam je vedela, kdaj je nezaželjena in to je bilo tukaj in zdaj. Neslišno se je umaknila k najbližji klopici, ki so bile postavljene povsod okoli jezera. Nekaj časa je opazovala Wen, ki je vneto razlagala inu kazala Ainu, katere rastline naj uporabi ter kako. Pogled ji je nato spet ušel Ainu, ki je vestno vpijal, vse kar mu je bila Wen povedala. Kmalu so Pam prepravile njene lastne misli inu njen pogled je zdrsnil počasi, čisto nevedoč proti zahajajočemu soncu, katerega sončni žarki so se ob stiku z atmosfero razbili na tisoče odtenkov vseh barv mavrice. te pa so na nebu risale vse mogoče figure. Kaj so predstavljale, si je vsakdo lahko interpretiral drugače.

''Figurice iz lesa? To bi bilo zanimivo.'' je rekla Wen in se veselo nasmehnila. Ainu je pokazala nekaj zanjo fascinantnih rastlin. Sredi pogovora je opazila, da se Pam oddaljuje in ji pomahala v pozdrav.
''No gospodič Levičar, nekaj pa le lahko počneš s svojo roko...'' Zahehetala se je, skočila v vodo in Aina poškropila. ''...Plavaš pa le lahko.''

Wen mu je pokazala nekaj rastlin in Ain si je pridno zpomnil vsako posebej in kako naj jo uporabi. P.A.M. se je začela oddaljevati kar je Ain komaj opazil. Ko sa končala je Wen skočila v vodo in Aina poškropila. Ainu ni ušelo, da ga je poklicala levičar zato je narahlo privzdignil obrvi in se ji nasmehnil. "No, ja bolj težko plavaš z eno roko. Lahko bi tekel, ali pa delal trebušnjake..." Je naglas razmišljal Ain pa je vanj priletel še en curek vode. Pogledal je Wen in skočil v vodo približno dva metra oddaljen od nje. Z desno roko je oškropil Wen in že sta bila v mokri vojni. Ain se je trudil, da bi vrnil Wen tista dva začetna curka pa mu ni ravno uspevalo, saj je bil z desno roko kot slob v trgovini s porcelanom. Vseeno sta se zabavla in se ob sončnem zahodu le privlekla ven. Bila sta nekoliko zadihana, pred vsem pa premočena. Ain je z desno roko nekako površno ožel svoje lase, slekel majico in si obrisal obraz, kolikor je z mokro majico sploh mogoče. Hlače je pusil, da se same posušijo.

Ain in Wen sta komaj prilezla iz vode in se začela pogovarjati. Ain še ni bil navajen, da ne more uporabljati leve roke in je legel v travo. Zaprl je oči, da ga sončni žarki niso motili in se počasi sušil. Odprl je usta, da bi spregovoril pa je celoten svet zajela črnina. Že prej je imel Ain zaprte oči, zdaj pa ni čutil sploh ničesar več. Prvi trenutek je zvladala panika potem pa popustila in Ain je spokojno ležal na tlah, čutil nič in mislil nič.

Luna je bila tega večera krvavo rdeča in pravzaprav je Sky morala oditi iz svoje kripte, slediti šepetu lune in čeprav ni imela niti najmanjšega pojma o kraju, kamor jo je vodila, to ni bilo pomembno zanjo. Na sebi je imela bledo modro obleko, ki je poudarjala njeno bledo polt in hkrati dajala nenavaden lesk njenim modrim očem, v katerih se je jasno poznal odsev lune na nebu. Bil je nenavadno topel večer in ravno zaradi tega je hodila počasi, a kljub temu hitro - navsezadnje se je že zdavnaj navadila uporabljati hitrost, ki jo je pridobila v trenutku, ko je postala vampirka, le da tega ni nikoli opazila. Spomini na njeno prejšnjo življenje so bili zakopani nekje pod plastjo vsega, kar je doživela vmes, in pravzaprav je tako tudi moralo biti.
Ustavila se je iznenada in ob tem s pogledom objela okolico. Nahajala se je v bližini jezera in le-to jo je v trenutku nenavadno pomirilo, čeprav je v temi delovalo nenavadno zlovešče, a nje to ni pretirano motilo. Počasi je zakorakala proti vodi in ob tem na svoj obraz priklicala bled nasmešek, medtem ko se je ustavila ob vodi in počepnila, da je lahko z roko zdrsela po hladni površini vode, ki bi se lahko merila z njeno kožo. Dotik vode na njeni bledi koži je bil nenavadno hladen, a kljub temu je naredila še nekaj korakov in stopila v vodo. Počasi je korakala po hladu in z roko drsela po površini vode, ob tem pa skorajda očarano opazovala valove, ki jih je povzročala, dokler ni obstala na prostoru, kjer ji je vodo segala do bokov in ji mehko objemala telo. Uprla je pogled v nebo, kjer je bila samo luna v vsej svoji veličini, brez zvezd ali česarkoli podobnega. Bilo je tako zelo nenavadno.

[ kdorkoli? (: ]

[lahko jaz]

Ain se je počasi predramil iz spanca, očitno ga je zmanjkalo. Bila je že noč, ko se je popolnoma zbudil. Čez nekaj kratkih trenutkov je ugotovil, da je tukaj še nekdo in ta nekdo ni Wen. Vstal je in roka se je ob tem nodobravajoče pritožila z bolečino. Počasi je odšel do postave n ugotovil, da je dekle. Bila je malce v vodi in najverjetneje, ga še ni zaznala. Pogledala jev nebo in Ain je sledil njenemu pogledu. Na nebu je videl samo luno, brez zvezd, izgledalo je nekoliko čarobno. Še nekaj časa je opazoval dekle nato pa se je oglasil. "Hej," ni imel boljše ideje za pozdrav, zato je posegel po najkrajšem. Čakal je na odziv dekleta, medtem pa je skušal ugotoviti, katere rase je. Najverjetneje ni volkodlakinja, te ne izgledajo tako in njihove misli lahko čutim, šamanka? Čarovnica? Ali pa vampirka? Ni mogel presoditi, zato je počakal na njen odziv.

((Pa naredimo stvari še nekoliko bolj zabavne. ))

Luxoriozna pojava se je s tihimi, neslišnimi koraki vampirjev bližala z luno obsijanemu jezeru. Pisane oči so se iščoče sprehajale prek vodne gladine. Na nevtralnem ozemlju se je pogosto zgodilo, da je človek naletel na sovražnika ali pa na prijatelja. Včasih je naletel celo na oboje. Toda mnogobarvne oči osebe Lux so iskale nekaj drugega.

Čeprav se je luna bleščala na vodni površini, so vampirski čuti desni roki vampirskega klana dovoljevali globlji pogled v jezero. In kakšen pogled je to bil. Pozabljene lesene ladjice, ki so na dnu jezera ponujale domovanje nekaterim ribam in vodnim rastlinam, nekaj izgubljenih verižic in podobnih reči, ki so pričale o tem, da je bilo jezero včasih zelo obljuden kraj. Luxoriozno bitje se je veselo nasmehnilo, ko je končno med bleščečimi se valovi zasledilo svoj amulet.

Razigrana oseba se je pognala naprej in skočila. Čeprav so tisto, ki je Lux, od jezera ločevali prenekateri metri, je prek njih poletelo kakor ptica v noči in navpično prebilo vodno gladino, ne da bi bilo ob tem slišati en sam pljusk. In ozka dlan je že ovila svoje prste okoli obeska, ki naj bi služil zaščiti.

Kot riba je mavrično bitje priplavalo spet na površje in v njegove živahne oči se je ujela luna. Takoj za luno pa nebo. In dekle, ki je stalo ob robu jezera, obsijano z luno. Bila je še daleč od vampirskega pojava, vendar bi ga ob premikanju morda lahko videla, če bi bila vampirka. In kolikor je Luksuzni annoyant lahko razbral, je to celo bila. Čeprav je bila mlada in je še ni bilo videti na koncilijih, sta njena bleda polt in eleganca povedali svoje. Pisane oči so mirno gledale, kako je se je korak za korakom spustila v vodo in je na njenem obrazu zaigral spokojen nasmešek.

Potem pa je tišino prekinil glasen "Hej," in navihano bitje se je sunkovito potopilo pod vodno gladino, da je voda okoli vzvalovila in zapljuskala. Luxoriozni pojav se je prihulil k jezernim tlem in pozorno prisluhnil dogajanju.

Njen pogled je bledo zdrsel prek okolice. Čeprav je zaznala vsak najmanjši premik, temu ni posvečala pozornosti, saj je bila le-ta v celoti namenjena luni na nebu. Nenavadnost vsega skupaj jo je pomirjala in za trenutek je zaprla oči, potem pa jo je zmotil niz šumov, ki jih je prezrla. A glasnega pozdrava ni mogla prezreti in z vzdihom je odprla oči in se nekoliko obrnila, da je njen pogled obstal na bitju, ki si je drznilo zmotiti njeno tišino, v katero jo je zavila hladna voda. "Ne bi smel biti tako glasen," je s svojim melodičnim glasom še sama prekinila tišino, medtem ko je njen pogled nekoliko karajoče ošinil glasnega neznanca. Njene roke so ujele nekaj valov, ki so se razlegli nekje od sredine jezera in na njenih dlaneh pustile nekaj hladnih kapljic vode. Luna ji je povedala, da je tam še nekdo, a njen pogled je še vedno karajoče spremljal dolgolasca, potem pa je obstal na njegovi roki, ki jo je držal nekoliko nenavadno, celo čudno. Njen pogled se je v trenutku spremenil, ko je prepoznala bolečino, čeprav tega ne bi znala razložiti. "Oh," je tiho zamrmrala, medtem ko je rahlo dvignila svojo brado, da je bolje videla. Čeprav bitje ni stalo blizu, je imela Sky odličen vid in namrščila je svoje čelo, v njenih gestah pa je bilo nekaj nenavadno zaskrbljenega. "Kaj je narobe s tvojo roko?" Malenkosti, kot je bila ta, so jo včasih lahko nenavadno potrle, a tokrat je bilo drugače. Ugriznila se je v svojo ustnico, medtem ko je s prsti znova zdrsela po hladni vodi in z rahlim premikom prek jezera poslala nekaj valov, ki so se kot veliki krogi počasi oddaljili od nje.

Luxoriozno bitje se je zasmejalo in proti površini je iz nasmejanih ust splavalo nekaj mehučkov. Kakšen karajoč odziv na glasni pozdrav! Sky resnično ni bila od muh, Luxuzni pojav pa ni bil prepričan, če ni bila od lune. Navihana ušesa so že prisluškovale besedam, ki so bile izrečene in ujele vprašanje, ki je vampirskega radovedneža hitro pripravilo do tega, da se je obali nekoliko približal.

Prek vodne gladine je splavalo nekaj valov in mlada pojava je svojo pisano glavo nagnila vstran, da so se mnogobarvni lasje zavrtinčili okoli nasmejanega obraza. Ti valovi so bili drugačni kot prejšnji. Bili so... namerni. Oseba, ki je Lux, je nagnila glavo še v drugo stran. Da, se je odločila. Namerni. Ozka roka je v varnem zavetju noči švignila navzgor in pod vodo pomahala zanimivi vampirki. Zdaj ju je ločevalo le še kakšnih petnajst metrov, toda Luxoriozni osebek je bil prepričan, da bo zaznala premikanje pod vodo.

Rahlo je nagnila svojo glavo, da so njeni dolgi lasje zdrseli na eno stran, medtem ko je svoj pogled usmerila proti luni, ki ji je tiho mrmrala iz neba in jo prisilila k temu, da je popolnoma obmirovala. Ni se motila, tam pod vodo je zares bilo še neko bitje in na njenem obrazu se je pojavil skoraj zasanjan nasmešek, ko je s svojim pogledom preiskala vodno površino in v trenutku odkrila postavo neznanega bitja, ki ji je pod vodo pomahalo in priklicalo na njen obraz očaran nasmešek. V trenutku je njena pozornost popolnoma spolzela stran od dolgolasca za njo, saj je naredila nekaj korakov naprej in medtem ko je voda počasi objemala njeno telo, svoje oči upirala v neznano postavo pod vodo. Končno je obstala, voda pa ji je segala nekje do ramen. Lahko bi se potopila, a potem bi njeni lasje postali neprijetno mokri. Čeprav je tako ali tako večina le-teh že bila mokra, se je samo rahlo nagnila naprej. Njen vid je bil bolj razločen kot prej in opazila je očarljiv nasmešek bitja pod vodo, ki je tudi na njen obraz priklical zasanjan nasmešek. "Zakaj se skrivaš pod vodo?" Njen glas je prekinil tišino, medtem ko je rahlo dvignila svojo roko, da je bila tik pod površjem vode. "Jaz sem Sky," je mehko zamrmrala, medtem ko je pričakovala, da ji bo bitje seglo v roko, zato je njena bleda roka še vedno vztrajajoče lebdela v vodi.

Vampirka je stopila bližje in svojo pozornost usmerila proti Lux. Kmalu ji je voda segala vse do ramen in ob tem je tudi Luxoriozno bitje splavalo bližje in se ustavilo v vodi le kakšen korak od nje. "Zakaj se skrivaš pod vodo?" je vprašala. Dvignila je roko, kakor da bi mu jo ponudila in pisani pojav se je spomnil, da je še vedno pod gladino. Počasi se je dvignil iz vode, da so se mokri, temni lasje nejevoljno uklonili gravitaciji in se prilepili na njegova ramena in vrat. Bil je toliko višji od nje, da bi lahko naslonil svojo glavo na njeno, če bi stopil še korak naprej.

"Opravičujem se - voda je tako prijetna, da pozabim, da sem v njej," je zazvenelo iz navihanih ustnic pod zavihanim nosom osebe Lux. Z roko je pisani annoyant segel naprej in ujel njeno dlan v svojo, ter jo nekoliko stresel pod vodo. "Jaz pa sem Lux, Lux mi je ime in kličejo me Lux. Me veseli." Potem se je živahna glava nagnila nekoliko desno in potem še nekoliko na levo, da so mokri lasje zaplesali po zraku.

Njen pogled je počasi sledil neznani postavi pod vodo, medtem ko se je na Skyjinem bledem obrazu počasi zarisal nasmešek, ko je temnolaso bitje vstalo. Vampir je bil veliko večji od nje, a to je ni zares motilo - svoj pogled je samo uprla nekoliko višje in ob tem opazila nasmešek bitja, ki jo je v trenutku očaral s svojo preprosto zapletenostjo, da je še sama na svoj obraz priklicala najbolj očarljiv nasmešek, ki jih je sicer na obrazu imela le redkokdaj, a tokrat ji je tudi luna dovoljevala, da ga je uporabila.
Ob besedah neznanega bitja je Sky za trenutek sklonila glavo, že v naslednjem trenutku pa se je njena drobna roka povsem izgubila v prijemu, v katero jo je nežno ukleščilo neznano bitje, ki se je v tistem trenutku predstavilo. "Lux? Tudi mene veseli," je dejala, medtem ko se je znova zazrl v njegov obraz. Ni vedela točno zakaj ga je označila za moškega, ker bi prav lahko bila ženska, a o teh stvareh Sky ni nikoli premišljevala, niti ji ni bilo mar. Luna ji je povedala marsikaj in tudi tokrat se je popolnoma zanesla nanjo.
"Pravzaprav si eno izmed prvih prijaznih vampirskih bitij tu, kar sem jih spoznala," je priznala in se nasmehnila. Nekateri so bili precej neprijetni in ko se je Sky znova zazrla v obraz bitja nasproti sebe, se je ob nasmešku, ki je kraljeval na njegovem obrazu, znova toplo nasmehnila. "In tako čudovit nasmešek imaš," je mehko zamrmrala, medtem ko je svojo roko dvignila iz vode in nežno zdrsela po licu vampirja, že v naslednjem trenutku pa je svoje velike oči staknila z njegovimi in se očarano nasmehnila.