Lovišče

"Že to kar sem videla me je usopnilo zato srčno upam da si bom lahko ogledala čim prej ves otok" je rekla in pozorno poslušala sogovorko. Ko ji je Alexis pripovedovala o tem da je pripadala drugemu klanu se ji je v glavi prikazalo veliko vprašanj a ji jih ni postavila. Rose je zelo spoštovala iskrenost in ni marala neiskrenosti in laži zato je bila vesela ko je čutila da je Alexis iskrena.
"Dom" je še sama ponovila in se poskusila spomniti kraja ki bi mu lahko rekla dom. "Pravzaprav največkrat spim kar v gozdovih ali jasah v gozdovi" je rekla in se nasmehnila. "V gozdovih je zelo tiho in mirno pa še lačna nisem" je rekla in se spet veselo nasmehnila. "Drugače pa tudi jaz spim tam kjer sem ko sem zaspana, ponavadi na kakem mirnem kraju ker imam rada mir ko spim."
Dom no kjer živim, lahko bi si našla dom je pomislila "oprosti če sem preveč radovedna, ponavadi nisem, zanima me v katerem klanu si bila prej?" je vprašala in bolj potiho nadaljevala "če lahko vprašam."
Vedela je da sta se z Alexis spoznali komaj sedaj in da ji mogoče nebo hotela povedati a se je vseeno nasmehnila. Lase si je zaradi vetra ki je začel pihati popravila za lase in prisluhnila.

Ain je v daljavi zavohal vonj, ki je spomnijal na volkodlake in v mislih je začutil, da je tudi Silverino razpoloženje poskočilo zato je predvideval, da ni le njegova domišlija krivec tega vonja. Počasi a vztrajno sta se temu vonju približevala in kmalu je Ain lahko ugotovil, da sta dva. Kmalu sta bila že tako blizu, da sta slišala njun pogovor. Ain je bil grozno srečen, v volčji podobi se je težko obvladal in skočil je med dekleti. Odločil se je, da takšen privabi preveč pozornosti in se preobrazil medtem pa si hitro nataknil hlače. Vedel je, da dekleta ne marajo, da se kaže brez hlač, zato se je odločil, da ne bo več hodil okoli samo v hlačah in si bo umislil kakšno majico. Radovedno je pogledal obe dekleti. Eno je bilo prav tako temnejše polti kot Ain drugo pa blado in temnolaso. Obema se je prijazno nasmehnil in se predstavil. "Pozdravljeni. Jaz sem Ain, ko sem bil v volčji podobi sem zavohal in zdi se mi, da sta volkodlakinji. To, da sem sam volkodlak sta predvidevam, da že ugotovili." Je povedal in se vsedel na tla. Lasje so ga začeli motiti zato je na seznam stvari, ki jih mora storiti, če želi biti med temi dekleti volkodlakinjami, tudi striženje las. Radovedno je opazoval temnopolto, ki se mu je zdela bolj zanimiva od bledoličnice. Smehljal se je in čakal na odgovor, ki ga bo dala, če je ne bo prehitela bledoličnica.

Silver se je neznankama približala veliko bolj nezaupljivo kot Ain. Obstala je precej daleč od njiju in si ju najprej pozorno ogledala, hkrati pa se je odprla njunim čustvom, da bi videla, kako ju bosta sprejeli. Bila je skoraj prepričana, da sta volkodlakinji in srce ji je od veselja nad tem divje razbijalo, a to še ni pomenilo, da jima lahko slepo zaupa. Kljub temu pa si je morala priznati, da ne delujeta ravno sovražno in da sta obe zelo lepi, čeprav vsaka po svoje. V črnolasi je skoraj takoj prepoznala vilinko - kar jo je razveselilo, saj odkar je prišla na otok še ni srečala vilincev - rjavolasa pa je izžarevala človeško moč in odločnost, čeprav je imela tudi nekaj vilinskih potez. Nazadnje se je vendarle odločila, da jima zaenkrat lahko zaupa, zato se je preobrazila v človeka in se jima nekoliko približala.
"Jaz pa sem Silver," je rekla in se jima nasmehnila v pozdrav. "In zelo sem vesela, da sem vaju končno našla. Z Ainom sva se slučajno srečala, ko sva iskala pot v vaš gozd in upam, da vaju ne moti, da sva prišla sem nepovabljena. Ampak bila sva prepričana, da je to edini kraj, kjer bova lahko našla druge volkodlake, in kaže, da sva imela prav."

"No mislim, da boš videla le del otoka, saj nam ni dano, da bi lahko preiskali celotni otok. Med to seveda spadajo druga ozemlja. Lahko pa skupaj preiščeva naše ozemlje, saj tudi sama še nisem videla celotnega, če si za." je veslo dodala in ji pomežiknila. Vesela bi bila, če bi lahko še z nekom raziskovala njihov del otoka, saj bi bilo tako raziskovanje bolj zanimivo.
Ob omembi, da tudi sama nima pravega doma, se je kratko namuznila in se nato široko nasmehnila. S tem je pokazala zanimanje in to, da je bila neskončno vesela, da je še nekdo, ki jo razume. "Torej sva v tem enaki." Tudi sama je večinoma ležala na majhnih jasah sredi gozda oziroma bolje rečeno v zavetju dreves, ki so bila na meji teh jas. Seveda pa je pri počitku pričakovala mir, in če je kaj zmotilo njen lepotni spanec je po navadi postala nekoliko jezna, a ko je uvidela, da so to le gozdne živali, ki ji kratijo noč, se je le nasmehnila in zaspala nazaj.
"Naš klan sicer ni imel imena, vodja pa je bil James. Verjetno ne poznaš. Mogoče se ti bo zdelo znano edino le to, da se je rad družil z vampirji. Sedaj si je ustvaril neko družinico z njimi. Kolikor je to pač mogoče." je razočarano povedala, saj je bila v časih, ko je še živela s starim klanom, zelo navezana na njihove člane. "Si ti tudi pripadala kateremu klanu, če lahko izvem?" je takoj radovedno vprašala in se s tem želela bolj pozanimati o novi prijateljici.
V daljavi je čez nekaj časa, ko sta se še vedno pogovarjali začutila neko prisotnost drugih bitij, nato pa jih je kmalu zaslišala. Bili so lahki koraki, zato je predvidevala, da pripadajo volkodlakom, saj so se ti gibali skoraj neslišno. V sunku je glavo obrnila proti gozdu na kar je opazila dva obrisa živali. Volkova. Eden se je hitro približal, drugi pa je nekaj časa postal nato pa se počasi približeval k njima. Sprememba enega volkodlaka v postavo človeka je ni presenetila, presenetila jo je le sproščenost fanta, ko si je nataknil hlače in pozdravil. "Živjo." je hitro odzdravila in pogledala Rose, vendar na njenem obrazu ni bilo zapaziti globokega presenečenja. "Verjetno si res volkodlak." je v šali dejala. "Je to tvoj prijatelj?" je pokazala na volka za njim in kmalu opazila svojo zmoto. "Prijateljica." je hitro rekla, ko se je Silver transformirala v človeka. "Živjo tudi tebi." je prijazno odzdravila še njej, nato pa si ju je natanko ogledala. Fant je bil nekoliko višji od nje in po polti, se je približal njeni, dekle pa je imelo bledo polt, kar je malo prej opazila tudi pri Rose. "Našla? Sta naju morda iskala?" je nato radovedno vprašala in ju vprašujoče pogledala. "Mene ne moti, ravno prav sta prišla. Zanimivo vaju bo spoznati." Na sebi je kmalu začutila opazujoče poglede in morala se je nasmehniti. Vsak, ki ga sreča, si jo najprej dobro ogleda. "Torej…sta težko našla ta kraj?"

Oddahnil si je, ker sta ju neznanki, no vsaj ena, sprejeli veselo. V njenih čustvih je začutil vznemirjenenje in tudi nekakšno srečo. Pokimal je, ko je v šali dejala, da je volkodlak. Ko je pokazala na Silver in vprašala, če je to njegov prijatelj. Ain je odprl usta ampak ga je Silver prehitela in se očitno spremenila saj se je temnopolta neznaka hitro popravila. Nasmehnil se ji je, ko je pozdravila tudi Silver. Ob vprašanju, če sta ju morda iskala se je Ain komaj opazno zdrznil. "Teoretilčno gledano sva vaju iskala, ker sva iskala volkodlake a, nisva iskala točno določenih volkodlakov." Ker je bilo iz njegovega odgovora razvidno, da sta v bistvu ju iskala, si je oddahnil, ko je temnopolta rekla, da nje ne moti. Na nslednje vprašanje je odgovoril skoraj nemudoma:"V bistvu sva se na začetku gozda spremenila v volka in vaju zelo hitro zaznala nato pa tekla v vajini smeri. Nadaljevanja verjetno poznata." Je povedal in opazoval temnopolto, ki je postavila nekaj vprašanj. "Samo malo, kako pa je tebi ime?" Se je šaljivo nasmehnil temnopolti neznanki. Nato pa se je obrnil k svetlopolti. "Tudi tvoje ime bi mi bilo v čast." Se je še malo pošalil in upal, da sta dekleti razumeli šalo. Pa saj sem obe vprašanji povedal v šali, odgovorili bi vseeno lahko, je pomislil in s pogledom poiskal Silver. Tudi ona se še ni dobro znašla. "Lase si moram nujno ostriči, pa majico si moram nabavit," je Ain zamrmral sam pri sebi, a zdelo se mu je, da so ga vsi okoli slišali. Kaj je mogel če pa so ga lasje začeli motiti. Vstal je in opazil, česar do zdaj še ni, od Siover je bil višji.

"Res bi bila vesela če bi si lahko ogledali del otoka ki se ga pač lahko" je rekla in se nasmehnila. Ko ji je Alexis pripovedovala o klanu v katerem je bila jo je Rose samo poslušala in prijazno gledala. "Pravzaprav ne, nisem spripadala nobenemu klanu čeprav bi močoče morala" je odgovorila in se nasmehnila nazaj.
V daljavi je naenkrat zaslišala korakanje. Bilo je zelo tiho a ga je slišala vsaj so imeli volkodlaki poseben sluh. Korakov je bilo veliko zato je predvidevala da se jima približujeta. Prevedno je obrnila glavo in videla kako se jima približujeta dve postavi. Volkova. Ena volk tisti ki je bil najvernetneje moški se jima je hitro prebliževal in skočil med njijo.
Volk se je hitro spremenil v človeka in si nataknil hlače Rose se je pri tem tiho nasmehnila. "Živjo" je rekla in ga veselo pogledala. Potem pa se je obrnila vstran in pogledala njegovo prijateljico. To da je ženska je izvedela iz pogovora z Alexis in neznancem. "Živjo" je še pozdravila njo in se nasmehnila. Ugotovila je da mora biti neznanka vilinka ali vsaj polvilinka. Oba volkodlaka si je ogledala. On je bil bolj temne poti in je imel dolge lase, ona pa je bila nekoliko nižja od njega in bolj bleda in je imela svetle lase. "Tudi jez sem vesela da sta prišla in da se bomo lahko spoznali" je rekla in v šali nadaljevala "do sedaj nisem srečala veliko volkodlakov." "Jaz sem Rose" je mirno rekla in se uzla k njemu. Slišala je mrmranje in zato nesmejano rekla "Lepe lase, imaš ni se ti jih treba ustriči." Pogled se ji je ostavil na njegovih dolgih laseh.

"Rose... lepo ime," se je nasmehnila Silver. Zdaj je imela poleg njenega videza še en dokaz več, da je črnolasa volkodlakinja vilinka, saj so si vilinci pogosto dajali imena po rožah ali drevesih. No, vsaj tisti vilinci, ki jih je poznala. Potem se je zamislila. "Ne pravzaprav vaju res ni bilo pretežko najti, ampak šele potem, ko sva se spremenila v volkova. Če se ne bi, najbrž sploh nikoli ne bi prišla tako daleč, zagotovo pa bi se izgubila. Tak občutek imam, kot da gozd sam ne bi hotel, da se po njem potika kdo drug kot živali in tisti, ki se znamo spreminjati vanje..." Ob misli na to so se ji oči srebrnkasto zalesketale. Če je bilo res tako, potem za majhen klan volkodlakov ni bilo boljšega prostora na svetu. Pa tudi če se ji je to samo zdelo je bila prepričana, da nikjer drugje ne bi mogla najti kraja, ki bi ji bil bolj všeč in v katerem bi se počutila bolj domače.
"A potem vidve že pripadata kakšnemu klanu ali pa poznata druge volkodlake?" se je spet radovedno obrnila k novima znankama. "Ker če še ne... no, mogoče bi pa lahko imeli lasten klan," je rekla na pol za šalo na pol zares, ker jo je zanimalo, kakšen se jim bo zdel njen predlog.

"Hm... Hvala" je rekla Rose, bilo ji je malce nerodno vsaj ji še nihče ni povedal da je njeno ime lepo. Mehko se je nasmehnila in pogledala Alexis. Videla je ona tudi uživa v družbi volkodlaka. Nasmehnila se je ko je pomislila da je končno od 8 mesecih v družbi sebi enakih volkodlakih to jo je zelo razveselilo in je čutila popolno srečo ki je še do sedaj ni čutila. "Oh... Tudi jaz imam enak občutek, to da se po tem gozdu lahko potikajo samo živali in tisti ki se lahko spremenijo vanje kot naprimer mi volkodlaki nikakor pa ne navadni ljudje" te besede je izgovorila zelo veselo in zamišljeno. Misli so ji odplaval v misli ko je zapustil svoj dom in se preselila na ta lep otok in v ta velik gozd poln različnih živali tu se je počutila odlično.Moj dom je ta gozd. "No, jaz pripadam klanu volkodlakov no vodja klana je Seth Sundstorm in vi?"
Silverin predlog se ji je zdel zelo dober. Vredno je dobro premisliti. "Kakor hočete vredno bi bilo dobro premisliti" je odgovorila in pogledala Alexis kaj ona misli o tem. Potem pa je pogledala Aina ker jo je njegov komentar tudi zelo zanimal. Videla je da je Silver malce na trnih o tem kako bosta reagirala ona.

Ain se je dobro ujel z temopoltim dekletom čeprav njenega imena na svojo žalost še vedno ni izvedel. Rose je komantirala, da naj si ne ostriže las a Ain se je zasmejal njenemu predlogu. "Da me ne motijo? Saj imam skoraj daljše od marikaterega dekleta..." s pogledom je premeril Silverine dolge lase in dodal:" No, priznati moram, da ima Silver daljše." Opazil je tudi, da se je Silver lepo ujela s temolasko. Njunemu pogovoru ni prisluhnil, slišal pa je ko je prišla Silver na idejo lastnem klanu in, kako se je temnolaska strinjala. Ain je začel razmišljati. Bilo bi zanimivo imeti lasten klan, ampak tako bi bili samo štirje in še morda kakšen. A kaj če drugih volkodlakov ni? Se je spomnil in globoko vdihnil. "Silverin predlog bi bilo pametno dobro premisliti. Po eni strani si želim spoznati druge volkodlake, po drugi strani pa... No, kaj če ni drugih volkodlakov?" Je Ain povedal svoje misli. Pogled mu je švigal po treh volkodlakinjah, spomnil se je pomebne stvari, one vse so volkdlakinje. V vseh zgodbah nastopajo volkodlaki, v nobeni pa še nisem zasledil volkodlakinj. Čudaško. Je pomisli in komaj opazno skomignil z rameni. V bistvu mu je bilo za to vseeno.

Silver se je zamislila. "Malo dvomim, da v gozdu ne bi bilo nobenih drugih volkodlakov več. Prevelik je in prepričana sem, da nas ni ostalo tako malo. Ta Seth, ki si ga omenjala, Rose: v njegovem klanu so gotovo še drugi volkodlaki, kajne?" Počepnila je in s tal pobrala suho vejico, potem pa jo začela zamišljeno lomiti na koščke. "Najbrž bi bilo res še malo prezgodaj, da bi imeli lasten klan, ampak gotovo pa lahko vsaj držimo skupaj in si pomagamo v težavah ali pa recimo pri lovu. Če je Seth vodja volkodlakov v tem gozdu, potem mogoče že s tem, da živimo tukaj, pripadamo njegovemu klanu, kar je meni čisto prav, ne vem pa, kako je z vami..." Na hitro se je ozrla k Ainu, saj se ji je zdel po naravi precej svojeglav, zato ni bila prepričana, če bi hotel pripadati klanu nekoga, ki ga sploh ne pozna. Nje same to ni motilo - pravzaprav si nič ni želela bolj, kot pripadati kakšnemu klanu, razen seveda, če bi bil njegov vodja čisto zmešan, kar pa Seth gotovo ni bil.

Alexis je nekaj časa le nemo opazovala nova obiskovalca nato pa se je prijazno nasmehnila. "Alexis." je rekla mirno in obema v znak sprejemljivosti podala roko. "Gozd verjetno res noče zunanjih obiskovalcev. Do sem je kar težavna pot in tudi, če bi jo našel kdo, ki ne pripada vrsti volkodlakov, bi verjetno v gozdu tako ali tako zašel ali pa bi ga požrla kašna divja žival." Ob tej misli se je rahlo zdrznila nato pa spet postala mirna, saj je vedela, da vsa njena čustva tokrat vplivajo še na tri volkodlake, ki so stali v njeni neposredni bližini.
Pogledala je Aina in tudi sama hitro nekaj dodala. "Drugače pa ti dolgi lasje pristajajo. Odločitev pa je izključno tvoja. Če te motijo pa jih še vedno lahko spneš v čop." Široko se je nasmehnila in s tem pokazala svoje bele in ravne zobe.
Mirno je poslušala pogovor med Silver in Rose in nekajkrat prikimala. V pogovoru je spet zaznala ime Seth in se zazrla v gozd, v katerega je pred kratkim izginil. Vsi ga poznajo kot vodjo, le jaz ne. si je mislila pri sebi in nadaljevala v spremljanju pogovora. Ko se je začela tema o tem, da bi naredili lasten klan je sunkovito dvignila glavo in napela ušesa. "Ideja mi je všeč." je kratko pripomnila in pomislila. O tem, da je Rose že v klanu ni bilo dvoma, vendar je težko zapustiti klan, zato je razmišljala o drugi možnosti. Trije volkodlaki v klanu. To je tako malo. Si je spet rekla v mislih in jih pogledala. "Pustimo si nekaj časa, da se spoznamo. Nato pa bomo začeli razmišljati o globljih stvareh." O tem bodo lahko razglabljali še velikokrat, zato je raje temo obrnila v drugo smer. "Se vidva že dolgo poznata?"

Ain je poskušal ohranjati mirno voljo, ker se je še premočno zavedal, da se tudi ostali trudijo, da ne bi vplivali na druge tri. Očitno se je tudi Alexis strinjala da mu dolgi lasje pristjajo. Na srečo ga ona ni prepričevala v to, naj si jih pusti, ampak je rekla naj jih spne v čop. "Mislim, da jih bom vseeno ostrigel," je rekel. Opazil je, da ima tudi Alexis snežno bele in ravne zobe, podobno kot Ain. Ob omembi, lastnega klana je začutil in se navzel močno kratke spremembe v Alexisinem razpoloženju. Poslušali so še Alexin predlog, da naj malo premislijo. "Res se poznamo komaj nekaj minut. Ne moremo še delati klana," je Ain sprejel Alexin predlog. Kmalu pa je Alexis postavila novo vprašanje. Ain je hitro razumel, da ji tema o klanu ni všeč in ji pomagal pri sprembi. "V bistvu sva se srečala pri jezeru in odšla sem. Zdelo se mi je, da jaz čutim in se navzemem njenih ona pa moji čustev. Zato sem postavil vprašanje. Potem sva skupaj prišla sem."

Rose je pogledala vsakega ki je kaj rekel in včasih tudi prikimala in se nasmehnila. Vedno je rada spremljala pogovore ker sama ni bila preveč zgovorna. "Kakor hočeš res je to samo tvoja odločitev" je nagajivo rekla in pogledala Ain. Tudi ona je začutila spremembo čustev ko so se pogovarjali o lastnem klanu. "Tudi jaz menim da je še malce prehitro da bi imeli lasten klan drugače pa se strinjam z vami." Zastrmela se je v drevesa in si potiho prepevala pesem. Besedilo je vedela na pamet in bi ga vedela tudi če bi jo v noči zbudil in bi morala zapeti. "Tudi midve z Alexis se sve spoznele pravkar in sve do sedaj ostali v gozdu no med tem sve se tudi najedle." Vzela je svoj koder in si ga uvijala okoli prsta. "Kako dolgo sta že na otoku?" je vprašala in se zazrla v Aina in Silver. "Jaz sem komaj nekje 8 mesecev na tem prekrasne otoku no vsaj ogledala sam si zelo malo stvari vasaj si jih volkodlaki ne smejo ogledati cel otok."

Na srečo tudi Rose in Alexis nista že stari znanki, je pomislil. "Na otoku sem že nekaj časa, a nikoli ne bom pozabil svojega življenja zunaj otoka. Slika mojega očeta bo vedno živela v meni," je povedal o svoji preteklosti. Ni si želel videti ozemla vampirjev saj je sumil, da je bil napad, ko se je prvič preobrazil ravno last vampirja. Zaradi tega ni imel velike želje po raziskovanju celotnega otoka. Pogled mu je ušel k tetovaži na roki, ki je ni razumel. Namsehnil se je, ko si je malo ogledoval labirint na njej. Rad jo je opazoval in bila mu je všeč zato je pogled še nekaj časa upiral v njo. S pogledom je še nekaj sekund motril tetovažo nato pa pogledal vse tri volkodlakinje. Najprej Silver, nato Rose in nazadnje Alexis. Roko je dvignil za nekaj centimetrov a ni vedel zakaj. Kmalu je spet mrtvo padla ob njegovo telo. Lase je imel namen postriči in ni jih želel nositi v čopu, bolj so mu bili všeč kar tako, okoli glave. Spomnil se je, da je nekoč že bil postrižen ampak si je lase pustil rasti. Takrat, ko je izvedel, da je volkodlak so ga tisti, ki so ga našli ostrigli in mu na roko vtetovirali tetovažo. Vedel je, da tetovaža ne pomeni njegovega klana ali pripadnosti ampak pomeni nekaj drugega. Včasih je razmišljal, kaj bi lahko pomenila a mu na pamet ni padlo nič pametnega.

"Kar se tiče lastnega klana se čisto strinjam z vami, sploh zdaj ko vem, da v gozdu že obstaja klan, ki mu najbrž pripadajo vsi volkodlaki, kar jih živi tukaj," je prikimala Silver. Nadaljni pogovor ji je kmalu povedal, da so tudi njeni novi znanci na otoku šele kratek čas in kar malo si je oddahnila, ko je videla, da ni edina.
"Tudi jaz sem na otoku šele kakšna dva tedna," je priznala. "Pred tem sem živela na celini med vilinci, a ker sem samo polvilinka se med njimi nikoli nisem počutila čisto domače, zato sem se odpravila na otok, saj sem slišala govorice, da tu še vedno živijo volkodlaki... od takrat naprej sem jih iskala in če ne bi srečala Aina bi jih verjetno iskala še danes." S pogledom je ošinila zapleteno tetovažo na Ainovi rami, potem pa je prisluhnila šumenju listja nekje visoko nad njihovimi glavami. V njej se je začela prebujati volčja narava in zaželela se je odpraviti na nov raziskovalni tek po gozdu, ki ji je v tem kratkem času tako prirasel k srcu. Vstala je in se ozrla k s svojim novim znancem. "Malo bi si še rada ogledala gozd," se je opravičujoče nasmehnila. "Res sem vesela, da smo se spoznali. Se kmalu spet vidimo!"
Po teh besedah se je spremenila v srebrno volkuljo in se urno kot veter pognala med drevje.

Rose je je pozorno poslušala razlago in takoj pokimala ko je Silver govorila o klanu. Ko je Silver govorila o tem da je živela med vilini se je Rose nasmehnila in rekla "jaz sem vilinka in vedno sem si želela živeti na celini pri drugih vilinih a sem vedela da to ne bo šlo ker sem volkodlakinja in se nebi preveč dobro pučutila tam." in je nadaljevala "saj tudi jaz bi še naprej iskla volkodlake ker sem si jih želela spoznati več saj je najlepše biti v družbi sebi podobnih." Sledila je pogledu Silvere na malce čudno in brez smiselno tetovažo na Ainovi močni roki. Ni hotela biti vsiljiva zato ga ni vprašala kaj naj bi pomenila tetovaža in kje jo je dobil.Mogoče si jo je dal narediti in mu je bila všeč je pomislila in se zazrla v temno nebo. Prisluhnila je šumenju velikih krošenj visoko nad njo in se zatopila v misli. Premišljevala je o vsem kar ji je prišlo na misel potem pa spet prisluhnila pogovoru.
"Tudi jaz upam da se še srečamo" je rekla in ji pomahala v slovo ko se je Silver poslovila od njih. Prijetno dekle je pomislila in se uzrla v veliko srebrno volkuljo ki je z visoko hitrostjo tekela med drevesi in hitro kot da bi postala nevidna izginila. Res lepo da smo volkodlaki tako hitri je hitro pomislila in pogledala druga sogovorca če jo bosta tudi onadva zapustila ali pa bosta ostala in se bodo bolje spoznali.

Začutil je Silverin in Rosin pogled na tetovaži in se komaj opazno nasmehnil. Še Silver in Rose sta povedali svojo zgodovino. Silver se je opravičila in se hitro preobrazila v volka. Začela je teči in kmalu izginila med drevesi. Ain ni nameraval oditi in bilo mu je všeč med sebi enakimi, no, vsaj podobnimi. Pogled je uprl v Alexis, saj ona še ni povedala svoje preteklosti. Ni je nameraval priganjati, pustil ji je da je razmislila, kaj se ji je zdelo pametno povedati. Tudi sam je najprej premisli kaj bo povedal in šele nato povedal. Nasmehnil se je s svojim najljubšim nasmehom, ki je razkril senežno bele zobe ter jo skušal s tem malo spodboditi. Ni ji bilo treba razumeti vseh Ainovih nasmeškov, da bi lahko vedela kaj pomeni te, ker je bil najpreprostejši. Svojo roko s tetovažo je zdaj prepustil sami sebi in čakal, da Alexis odgovori.

Alexis je pozorno prisluhnila vsem, ki so v tistem trenutku spregovorili in vmes nekajkrat prikimala z glavo.
Tudi sama je tako kot Rose in Silver premerila Ainovo tetovažo. V hipu je njena radovednost prišla na dan, zato se je še bolj zazrla v nenavadno tetovažo. »Kaj pa pomeni?« je vprašala Aina ter ga pogledala v oči. Tetovaža ji je bila zelo znana, vendar ni vedela kam bi jo uvrstila. Kot da sem jo že nekje videla. Tiho je premišljevala in v njeni glavi so se izrisovale podobe ljudi, ki jih je poznala in za katere je vedela, da imajo tetovažo, vendar ni ugotovila ničesar, zato je upala, da ji bo o tem kaj več povedal Ain, volkodlak, ki ja je ravno spoznala.
Pogledala je v smer kjer je stala Silver, ko je še nekaj govorila, nato pa se je spremenila v veličastnega volka in se pognala v gozd. Nekaj časa je še gledala za njo, in razmišljala ali bo v gozdu mogoče srečala Setha, ki je pred časom prav tako izginil in se še vedno ni vrnil. Glavo je obrnila proti sogovornikoma in se široko nasmehnila. Sama je imela namen ostati na jasi in spoznati tako Rose kot Aina, saj sta bila oba volkodlaka. Ko je pogledala Aina je videla, da jo opazuje in ji je namenil enega svojih najočarljivejših nasmeškov. Cele svoje zgodovine še ni nameravala povedati, vendar je čutila, da bo to tako ali tako enkrat prišlo na dan. »Sama sem na otok prišla pred enim letom, ko sem zapustila svoj prejšnji klan.« je v eni sapi izjavila in nato nekoliko sramežljivo pogledala v tla.

Kot je pričakoval so zaradi njegovega kratkega pogleda vse tri pogledale v tetovažo. Hudomušno se je nasmehnil. Začudil se je, ko Rose ni ničesar vprašala o tetovaži. Ni pa se pretirano začudil ob Alxinem vprašanju. "Nimam pojma kaj pomeni. Ko sem se prvič preobrazil, sem nato omedlel in se znašel pri nekih ljudeh. Takrat sem bil prvič ostrižen, pa tudi tole tetovažo sem dobil. Kaj naj bi pomenila pa nimam pojma." Je povedal vse kar je vedel. Alexis je o svoji zgodovini povedala zelo na kratko. Ain se ni začudil saj je bila zgodovina mnogih zelo neprijetna in je niso želeli govoriti na dolgo in široko. Njegova niti ni bila tako grozno temna.

Rose je še vedno gledala tetovažo in poskušala priti do pomena. "Tetovaža je res malce čudna" je veselo rekla in rasmišljala če je potrebno da tudi ona pove kaj o svoji preteklosti ali jo vsaj malo razloži. Odločila se je da bo raje samo poslušala. Spet je pogledala tetovažo in poskušala razbrati pomen nekako jo je tetovaža privlačila. "Lepa je" je sama se bi rekla in jo še vedno gledala. Pogledala je nebo veter jo je mršil lase zato si jih je popravila za uho in pogledala svoja nova prijatelja. "Lahko gremo malce na sprehod če hočeta" je rekla in še enkrat pogledala temno nebo. "Lahko srečamo kaj ukusnoga" je v šalo nadaljevala. "Mogoče kakšno srno ali kaj še bojl mesnega" je rekla in se nasmehnila. "Kaj si vidva najraje privoščita ko sta lačna?" je vprašala in ju veselo pogledala.

"Zdi se mi, da sem jo že nekje videla." je tiho rekla in se spet zazrla v tetovažo. Nekoliko nejeverno je pogledala njeno obliko in prikimala. Takrat pa se ji je posvetilo. Ker je vedno nosila majice, ki so segale nekoliko čez njeno zadnjico, in ker se majice skoraj nikoli ni znebila, je že zdavnaj pozabila, da ima tudi sama podobno tetovažo na spodnjem delu hrbta. "Ooo." je bilo vse kar je rekla, nato pa se obrnila in povzdignila majico. "Je taka?" je na glas vprašala in pogledala čez rame, da bi ugotovila ali sta Rose in Ain pri stvari.
Ko se je čez čas oglasila Rose je še vedno držala majico nad tetovažo in ji odgovorila. "Srna bi bila čisto dovolj." Njen želodec je bil že skoraj napol poln, tako, da vse ne bi mogla spraviti ničesar bolj obilnega. "Risi so najbolj okusni." je veselo rekla in poskočila. V tistem trenutku pa je tudi njen želodec spet naredil salto in se oglasil. "Ris bo dovolj."

Rose si je dobro ogledala tetovažo ki jo je pokazala Alexis na koncu hrbta. "Ja, jaz sem prepričana da sta enaki ampak tvoja je drugače obrnjena, drugače pa sta enaki" je rekla in pogledala Aina kaj bo rekel on saj on ima enako tetovaži in jo najbolj pozna. Rose je vedela da je tetovažo Alexis najverjetneje dobila ko je bila še v drugem klanu zato je raje ni spraševala. Drugače pa je vedela da Alexis ni hotela govoriti veliko o preteklosti. Ko je začekla govoriti o hrani ji je v želodcu zakrulilo. "Risi so tudi meni zelo ukusni ampak jih težko kje najdeš no jaz jih bolj redko" je rekla in želodec se je spet oglesil. "No kolikor vem sve midve z Alexis malce lačni in ti Ain?" ga je vprašala in se nasmehnila. "Strinjam se s tabo da bo ris dovolj" je še dodala in pogledala Alexis.

Ain je okamenel, ko je Alexis dvignila majico in se je odspodaj prikazala tetovaža, prav takšna kot njegova. Pokimal je in pogledal Rose, če se strinja, da je enaka. Na njegovo, in verjetno tudi Alexino srečo, so začeli govoriti o hrani. "Meni je vseeno, tudi risi bodo v redu," je povedal Ain. Obrnil se je, slekel hlače in se preobrazil. Kot vedno je tudi tokrat hlače potisnil za pašček v zadnji sekundi. Enaki tetovaži mu nista pli iz glave. Kar naprej sta se mu prikazovali, najprej ena in v naslednjem trenutku druga. Alexina je bila malce drugače obrnjena, ampak prav taka kot Ainova. Skušal je Alexis povezati še s kom drugim, ki ga je kje videl. V spomin si je priklical sobo, po tistem, ko se je prvič preobrazil. Počasi je zdrsel po ljudeh v sobi. Večina jih je bila temnopoltih, temnolasih in vsi so imeli snežno bele zobe. Počasi se je bližal skupini deklet. Ko je prišel v skupino je opazil znan obraz. Alexis. Naenkrat se je sredi teka ustavil in pustil neki srni, da je zbežala. Po tem je pričakoval pogled Alexis in Rose, natančno to, ker je potreboval.

Ko je opazila, kako sta Ain in Rose s pogledom sledila njenim gibom se je rahlo nasmehnila. "Torej je res ista." je veselo vzkliknila in spustila majico, da je nežno padla po njenem telesu. Spomnila se je, da je preden je zapustila klan, s katerega člani je sobivala skoraj dve leti, videla kar nekaj preobrazb. Ko je klan skoraj dokončno zapustila je videla še zadnjo preobrazbo nekega fanta. V spomin si je priklicala podobo, nakar je ugotovila, da je bil fant na las podoben Ainu. Že je hotela odpreti usta, a je ostala brez glasu. Moj klan. si je rekla in povesila glavo. Spomini so ji začeli teči čez misli. Poskušala se jih je otresti, vendar ni zmogla. Roke je položila na kolena in se rahlo pokrčila, kakor so to naredili ljudje, ko jim je bilo slabo. "Ne morem verjeti." je otožno rekla in pogledala navzgor. "Torej poznaš vse." je rekla Ainu in ga pogledala v oči. Nato je pogledala Rose in opazila njen zmeden obraz. Kratko se ji je nasmehnila, nato pa spet pogledala Aina. "V tem trenutku nisem zmožna ničesar ujeti." je dejala, saj jo je resnica psihično in fizično izčrpala. Vedela je, da Ain ne ve kakšna je njena preteklost, saj nikoli ni nikomur govorila o tem, in ker je prišel ravno takrat, ko je sama zapuščala klan, tega ni mogel izvedeti, saj člani klana vedno skrbno varujejo skrivnosti drugih in se o njih ne pogovarjajo niti, ko so v volčjem telesu. Ko je spet pogledala navzdol, je s kotičkom očesa opazila, da se je Ain spremenil v volka, česar sama v tistem trenutku ni bila zmožna zato je sedla na tla. "Ti kar pojdi." je rekla in mu z roko nakazala proti gozdu. "Naj ti to ne bo ovira." je rekla nekaj o njenem stanju in se kislo nasmehnila.

((Ko sm napisala, da pozna vse, je blo mišlen kot člane klana. Da ne bo nesporazumov. ))

Rose je zmedeno pogledala Alexis. "Je kaj narobe?" jo je vprašala. Vedela je da je vprašanje naravnost bedasto vsaj je bilo učitno da je nekaj narobe. Stopila je korak naprej, stegnila je roko in jo položila na Alexisino ramo. "Lahko ti kako pomagam?" jo je vprašala ni mogla nadzorovati čustev zato je njen glas zvenel zelo čudno, boleče. Nekaj o klanu je joj kako naj ji pomagam? se je v mislih vprašala. Zmedeno je pogledala še Aina.Kako sem zmedena, nič ne razumem kaj bi lahko bil vzrok bolečih spominiv, kaj se je dogajalo je pomislila ni bila samo zmedena bila je tudi jezna.
"Saj ti lahko greš" je rekla. "Če hočeš" je takoj dodala ter pogledala Aina. "Jaz nisem več lačna" je tiho rekla vedela je da ni pretirano dobra lažnivka in sploh ni marala laži. "Če hočeš da ti kdo pomaga mu boš mogla tudi ti pomagati in to tako da mu boš zaupala" ji je nekako svetovala. "Res nisem najboljša svetovalka ampak... Saj ni treba da poveš meni" pogledala jo je. "In še nekaj če lahko izvem kaj si mislila s tem da Ain vse ve" zadnje besede je poudarila čeprav ji je bilo malce žal ni hotela da bi izgledala jezno.