Sprehajalna pot

"Pravi lov..." je Jade ponovila napol sama zase in se za nekaj trenutkov izgubila v spominih. Ko je bila še mlada vampirka ni nikoli lovila sama. Noben mlad vampir ni lovil sam, ker bi umrl od lakote. Sčasoma pa so se njene moči razvile in na lov se je podala tudi sama. Žal pa ni trajalo dolgo, ko se je začela kuhati vojna in lov je postal resničen izziv. Nekaj časa je vampirje to zabavalo, potem pa je prišlo tako daleč, da niso lovili samo v paru, ampak tudi po več skupaj. "Pravi lov je veliko večji izziv in včasih tudi naporen, čeprav človečki niti slučajno nimajo naše hitrosti in sluha. Vsekakor moraš dobro izbrati svoje naslednje kosilo, drugače se hitro zgodi, da samo porabljaš dragoceno energijo," je razložila.
"Tudi občutka za oblačila nimajo takega," je smeje dodala, ko je nenadoma ostala brez obleke. Če bi navaden človek skušaj svojo spremljevalko takole na hitro sleči, bi zagotovo strgal kar nekaj dragocenega blaga. S kratkim *čof*, ki je zmotil nočno tišino, je pristala v vodi in dobre volje zaplavala. Arm se ji je kmalu pridružil ter jo potegnil pod vodo, potem pa sta med poljubom zopet vzniknila na površje. Samo še sončni zahod bi moral biti nekje v ozadju pa bi bila kot prizor iz preveč osladnega filma. Ker pa je na njiju sijalo vampirsko sonce in sta ravnokar vzela dve človeški življenji, nista bila trapasto pocukrana, ampak sproščena drug ob drugem, kakor sta si lahko privoščila samo izven vampirskega ozemlja. Jade je svoje vitke prste nežno spletla z Armovimi mokrimi lasmi in se privila k njemu v ponovnem poljubu.

Brado je naslonil na njeno ramo in ji tiho prisluhnil. Njen melodicni glas se je spletel z neznim valovanjem jezera okoli njiju in Arm bi jo lahko poslusal celo vecnost. Kar dejansko niti ni bilo tako dalec od resnice, glede na to, da sta bila kot vampirja nesmrtna...razen ce bi ju doletelo kaj, kar se je po moci lahko merilo z njuno. Otresel se je takih misli in se raje prepustil sproscenosti, ki ju je prepravila.

Ujel je njene ustnice in svoje roke tesno ovil okoli njenega mokrega telesa. Jezero je nemoteno pljuskalo ob dve bledi telesi, ki sta se prepletali vedno tesneje. Armovi prsti so zdrseli po njenem gladkem hrbtu in risali igrive vzorce na njihovi poti navzdol. Krogci po lopaticah in vijugice med hrbtenicnimi vretenci so vodile njihovo pot vse do konca. Ljubece jo je vzdignil v svoje narocje in se je nezno oklenil. Z ustnicami je zdrsnil na njen sloki vrat in ga zasul z vrocimi poljubi. Srce v njegovih prsih bi nedvomno hitro razbijalo, ce bi bilo tega se zmozno. Oh ja. Ko je za trenutek odprl oci, mu je dah z ustnic ukradel neverjeten pogled. Kapljice vode na njeni bledi kozi so se iskrile v mesecini in Arm jo je samo osuplo opazoval. V tistem trenutku je zacutil silovitost svoje ljubezni do nje, zadela ga je kot velikanski val in njegove ustnice so se hrepenece zrusile na njene.