Zgornje nadstropje Stare kavarne

Wen je v trenutku, ko jo je Morrigan zabrisala v skaščice popolnoma pozabila na dogajanje v okolici. Ni se zmenila za Daltona, ni se zmenila za Lux niti za May, ki je komaj prišla. Edina beseda, ki ji je odmevala v glavi je bilo maščevanje. Maščevanje. Maščevanje. Nihče ampak NIHČE se ni dotikal njenih las. Še posebej pa ne neka šamanska vajenka.

Njen bojeven pohod je prekinil Lux, ko je skupaj z Morrigan pobegnil. Wen ni pomišljala in skozi razbito okno skočila za njima.

Bilo ji je vseeno za povabljence, torto, kavarno in celo za njen rojstni dan.
Šamanka, bo za svojo predrznost še plačala.

Na njegovem obrazu se je kljub vsemu pojavil zadovoljen nasmešek, ko je opazil pogled v očeh vilinke. Kljub vsemu jo je oboževal in ko je že vse kazalo na to, da ga čaka še en poljub, je nekdo dobesedno iztrgal vilinko iz njegovega objema. »Hej!« Ogorčeno je zakričal, že v naslednjem hipu pa je pisano vampirko bitje z nenaravno močjo potisnilo Daltona stran, da je tokrat on bil tisti, ki je poletel, kar bi se mu zdelo prav ironično, če ne bi treščil ob steno in zdrsnil na tla. Zastokal je, saj je bil skoraj povsem prepričan, da si je nekaj zlomil, a njegov pogled je ujel vampirja, ki je izginil z Morrigan. Jeza ga je povsem osvobodila bolečin, saj je bila Morrigan na nek način njegova. Nikakor ni nameraval dovoliti nekemu patetičnemu vampirju, da bi si jo prilastil.

Z nenavadnim zagonom je vstal in ne da bi se ob tem oziral na bolečine, stekel skozi razbito okno in sledil Morrigan. Nihče se ne bo zafrkaval z njegovo vilinko. Saj bi besno ubil vampirja, potem pa se je spomnil, da je bil vampir že mrtev. Očitno bo moral najti drug način, kako se bo maščeval.

Pam, ki je ravno prilebdela z Jade pred kavarno se je presenečeno in v zadnjem hipu uspela umakniti Luxurioznemu pojavu, ki je bil odivjal nekam v neznano. Presenečeno je pogledala Jade in stopila v notranjost kavarne.
"Kaj se patu dogaja?", je vprašala razdraženega gostilničarja, a še predno ji je bil ta odgovoril, je mimo nje pritekla Wen.
Pam je popolnoma zmedlo, zato se je vsedla v kot in čakala, da se slavljenka vrne.

Nekaj je rdeče zasvetilo ampak se Ainu ni ljubilo do okna da bi pogledal skozi okno kaj se dogaja. Tja je stekla Wen in Ain je brezvoljno zavil z očmi. Nekaj rdečega prahu je strsla v sobo in Ain je s pogledom ponovno poiskal naprijetnega vampirja. Ni se ubadal z ostalimi gosti, zaslišal pa je kričanje. Ko je končno opazil svojega neljubega vampirja je skočil na noge in stekel do njega. "Hej," mu je zakričal in odšel do njega. Opazoval je vsak njegov gib, bil je kot volk, ki se pripravlja da bo napadel svoj plen. Brez pomišljanja se je spremenil v volka, kar najverjetneje sredi legla vampirjev ni bila pretirano pametna ideja. Zarjovel je na vampirja in ga grdo pogledal. Srepo ga je opazoval in ni umaknil pogleda, niti pomežiknil ni. Oči je imel popolnoma negibne telo pa se je gibalo z elegantnimi volčjimi gibi. Vsekakor je bil velik volk in ga je bilo kar malo težko zamenjati za navadnega volka zato se ni ubadal s tem da bi ga kdo klical kot žival. Čakal je na vampirjevo potezo.

[vampir je Armadal, vse je zmenjeno. Ničesar narejenega ali izrečenega od Aina ne jemljite resno ljudje, v resnici vas ima rad]

Illidan je ravno vstopil v kavarno, ko je posvetila rdeča svetloba, vendar se zanjo ni zmenil, saj je bil že zelo pozen.Hitro je stekel k Wen in ji rekel "oprosti ker zamujam vendar se nisem mogel odločiti kaj bi ti prinesel za darilo" nato ji je voščil in podaril slabo zavit paket.
Nekaj česa je le opazoval dogajanje nato pa vprašal Wen "Kaj je bila ta rdeča svetloba???"

(pardon, da je trajal tok caita, sam me ni blo )

Hladni vampir je pricakoval, da bo to ena izmed tistih osladnih, nepristnih rojstnodnevnih zabav, a takoj po rdecem blisku na nebu se je tok dogodkov korenito spremenil. Arm, ki je dogajanje opazoval od strani je kaj hitro poracunal, da so vsi izpljuvali vse, kar je zadrzevala njihova morala in etika. Kaksni smo v resnici...koliko nepovedanih stvari... je pomislil sam pri sebi in tudi cutil, kako se ga doticna stvar loteva. Poravnal si je plasc, se lahkotno izmaknil enemu izmed pljuskov vode, s katerimi je May obdarila razgreto mnozico, nato pa stopil proti najblizjemu vilinu, ki se je udelezil zabave. Nadutemu vazicu je primazal klofuto, ki ga je donece poslala v nasprotno steno, a za to se ni vec menil, temvec so njegove besne zelene oci ze iskale naslednjo zrtev. Lov je prekinilo rencanje velikega volka, ki se je nenadoma znasel pred njim. Razsiril je nosnice in nagnil glavo vstran "Butasti cucek."je prhnil in brez nadaljnih pomislekov trescil volkodlaka na namrsceni gobec. Ob tem je cutil tako zadoscenje davno potlacenega besa nad vsem, kar je nekoc zatrlo njega. Z enim samim korakom je zopet obstal pri volku in ga se enkrat udaril, tokrat v sapnik. Medtem ko se mu je priblizeval, je slekel plasc in ga odvrngel v kot sobe, nato pa pocepnil v prezo. Vedel je, da se bo tokrat volk bojeval nazaj.

Vampir je nepadel. Prvi udarec je Aina spravil iz tira zato je dopustil še drugega. Nato pa mu adrenalin ni dopustil, da bi se pustil tepsti, kot da je pes ampak je napadel vampirja, ki je komaj uspel pripraviti zasilno oprezno držo. Napadel je na obrez in uspelo mu je da je skočil na vampirja. Umaknil se je in potihem renčal na vampirja. Oči je imel nekoliko priprte, da je lahko bolj opazoval vampirja in ga svetloba ni motila. Oči ni umaknil iz vampirja, čakal je na napad. Po še dveh sekundah neprestane pozornosti je Ain napadel. Skočil je in se s šapami oprijel vampirja padla sta na tla. Ain je vedel da bo vampir napadel nazaj zato drže pripravljenosti ni izpustil. Razprl je gobec in poln volčjega adrenalina stopil na vampirja. Čakal je na protinapad v popolneni pripravljensoti.

Arm je odskočil ob volkodlakovem nenadnem napadu, a ga je ta vseeno uspel podreti na tla. »Dol z mene, ti smrdeča vreča bolh!«je siknil besni vampir in sunil volka naravnost v trebuh. Izvil se je izpod njegovega težkega, dlakavega telesa in mu eno roko ovil okoli sapnika, nato pa ga je zalučal v steno. Les je nemočno zaškripal, nato pa se je vdal in se skupaj z dežjem koščkov belega ometa zrušil v sosednjo sobo, kjer je za mizo sedela še ena večja skupinica gostov, katerih obnašanje pa ni bilo dosti boljše od njihovega. Nekateri med njimi so se drug drugega že lotili s stoli, kar je Armu dalo novo idejo. Z mize je potegnil prt in ga vrgel nekam za svoj hrbet, nato pa zgrabil masivno leseno mizo in jo dvignil nad glavo. Zalučal jo je preko glav pretepačev, naravnost v volkodlaka, ki mu je bilo, če se je prav spomnil, ime Ain. Naježil se je in se v nečloveško hitrem blisku znašel poleg kepe dlake, ki je bila sedaj ukleščena pod težko mizo.

Zanimivo je, da se Ain sploh ni zavedal, da je tako težek da lahko predre steno. Zletel je v drugo sobo in vampir-kateremu ni vedel imena in ga ni imel želje spoznati, je vanj zalučal mizo nekoliko mu je uspelo ublažiti zadetek z mizo ampak je padec vseeno bolel. Vampir se je pojavil zraven mize in Ain je mizo z nekaj močmi spravil iz sebe in jo zavalil na vampirja, ki je bil na njegovo srečo dokaj majhen. Skočil je na mizo grdo pogledal vampirja. Skočil je iz mize ter vampirju dopustil nekaj sekund da se je spravil izpod mize. Stal je približno pet metrov stran od vampirja in opazil je prt ob strani. Z gobcem se je zagrizel vanj in jo hitro odvlekel do vampirja. Pokril je njegovo glavo in mu jo ukleščil pod prt. Nekaj časa je tiščal nato pa lahkotno skočil iz prta. Nekoliko ga je bolela leva taca zato je malce šepal. Najverjetneje se je to precej opazilo in vampir bi to lahko uporabil kot šibko točko in napadel. Zato je Ain po ponovni oddaljenosti pet moetrov pogledal vampirja in zarenčal nanj. čakal je na naslednji napad in pri tem skušal odmisliti bolečino v levi taci.

[kok uživam v tem pretepu.]

(haha, trast me, hmal ga bo konc xD)

Miza je priletela nazaj v Arma, ki jo je z nejevoljnim godrnjanjem prelomil napol in se potegnil izpod razbitin. Zaklel je, ko mu je v naslednjem trenutku pogled ze zakril prt, ki ga je maloprej odvrgel preko ramena. Raztrgal je belo tkanino, takoj ko je teza velikega volka nad njim popustila in skocil navzgor. Precesal je prostor s pogledom, se posebno pozornost pa je namenil Ainovi levi taci. Ocarljivo, je zlobno pomislil in napadel z desne. V zadnjem trenutku se je odrinil od tal v steno, nato pa nazaj v volka, le da je prisel z leve. Njegova pest je z vso mocjo udarila v levo taco, ki jo je volkodlak drzal malce v zraku. Slisal se je neprijetni, dobro znani zvok lomljena kosti in delo je bilo opravljeno. Za piko na i je Arm zabrisal volka v nasprotno steno, nato pa se je v meglici spustil po stopnicah in ven iz krcme. Stresel je z lasmi in se napotil k trznici. Ce ga spomin ni varal, je tam se vedno stala fontana, kjer bo lahko s sebe spral neprijetni smrad, ki ga je na njem pustil neumni volkodlak.

Se enkrat si je pljusknil vodo v obraz in se obrisal v rokav. Ko je dvignil pogled, je preseneceno izbuljil oci, sredi trga je namrec stala vodja njegovega klana, ki je v zrak metala nekega bedastega, krhkega prodajalca. A dejstvo, da se je brez zadrzkov in v javnosti izzivljala nad tem clovekom, sploh ni bilo tisto, kar ga je tako osupnilo, saj so ocitno vsi izgubili svoja nacela. Kar mu je pognalo vso kri v glavo, je bilo to, da je Jade to pocela povsem gola. Pogoltnil je slino, ki se je iz neznanega razloga zacela nabirati v velikih kolicinah. Kaj za vraga... Pomeziknil je z ocmi, a nic se ni spremenilo, razen tega, da je clovecek sedaj lezal na tleh, notranja stran njegovih hlac pa je bila temnejse barve. Zarezal se je in nato predirljivo in izzivalno zazvizgal za Jade.

Pam je opazovala, ak so vsi okoli nje popolnoma ponoreli. Od zabave je bila pričakovala več, a ker se gotiteljica ni več vrnila, si je postrgla s tisto hrano, ki jo je še bila našla kolikor toliko nedotaknjeno. Voda utruji in Pam je celo jutro preživela v hladnem jezeru, kjer je iskala darilo za Wen.
Wen. Kaka nehvakežnost in nesramnost z njene strani. Vsi gostje se še prikazali nismo, ona jo pa tkole z ihto ucvre.
Ker so požrtijo zapustili že skoraj vsi gostje, jo je tudi Pam. Na hitro je bila z gnusom ošinila pretpenega mladeniča, nato pa je vzela po pod noge.

Očitno je levo taco preslabo skril saj je vampir napadel natančno na njo. Aina noga več ni zdržala in za kakšen trenutek je ozgubil zavest. Vedel je da ima zlomljeno kost in ko se je spt zavedel vampirja več ni videl. Najprej v volčji podobi ošinil sprednjo levo taco. To je bila v človeški podobi leva roka. Spremenil se je nazaj in nežno pestoval roko. Čez nekaj trenutkov je v sobi ostal sam zato se je odločil, da bo pameneje če odide ven in ppoišče še koga ki bi bil zmožen pozdraviti njegovo roko. Ko je prišel ven je v zadnjem trnutku še opazil vampirja ampak mu je izginil izpred oči. Opazoval je okoli če je v bližini kakšen volkodlak, da vpraša za nasvet. Počasi se je odpravil pri tem pa nežno pestoval svojo levo roko.

[šmrk šmrk, pa tak fajn je blo]

Wen, ki je storila vse kar je nameravala se je počasi vrnila h kavarni. Prišla je ravno v tistem trenutku, ko je Ain stopil ven iz kavarne in pestoval svojo roko. Bila je tako zatečena, da bi le s težavo spregledal zlome, ki mu jih je povzročil nekdo ali nekaj. Njena jeza, ki jo je čutila prej se je malo pomirila in stopila je bliže, vendar je bila še vedno na varni razdalji. Konec koncev je bil še vseeno volkodlak.
''Kaj pa je bilo?''

Opazil je temnolaso dekle, ko je bolj pogledal je ugotovil, da je Wen, slavljenka. Očitno jo je roka znimala ampak ni upala bližje ter je ostala na varni razdalji. Nasmehnil se ji je in se on približal. Oddaljen je bil kakšen meter ali dva, ko je spregovoril. "Vampir, kakorkoli mu je že bilo ime, se mi ni zdel pretirano simpatičen mislim pa, da so me tiste rdeče iskre spodbudile, da sva se stepla. Roko sem si poškodoval on pa je to opazil in napadel na njo. Zlomil jo je. Pobegnil je preden bi lahko jaz napadel nazaj. Ko sva že pri tem vampirju, kako mu je sploh ime?" Je razložil situacijo, ki je bila nekoliko čudna, vampir ki ga ni poznal pa se je z njim kratkomalo stepel, jah nekaj je vonjalo po čudaškem. Nekaj časa je opazoval Wen nato pa rekel:"Lahko morda nekoliko ublažiš bolečine?" Spmnil se je da še ni dal njegovega drilca. Iz enega izmed žepov je potegnil nekoliko čudaško zavit paket, bolj mejhen in očitno še ne zlomljen. Izdelal je eno izmed sojih priljubljenih skulpturic iz lesa. "Vse najboljše." Je rekel in ji dal paketek.

Wen je zavzeto poslušala nato pa zopet odprla usta
''Mislim, da je bil Armadal.'' Počasi se je še približala Ainu in si ogledala roko:''No ja, nekaj bi pa že lahko naredila, vendar s seboj nimam ničesar primernega, zato bova morala oditi k jezeru. Tam raste kar precej zanimivih rastlin.''
Roka je tačas zrastla že na skoraj dvojno velikost. Grozno.
Nato pa ji je Ain pod nos pomolil darilo in Wen je bila zopet navdušena.
''Hvala.'' je bilo vse kar je uspela izdaviti. Nikoli prej ni dobila daril, sedaj pa v parih dneh kar precej.

Obrnila se je na petah in pomignila Ainu naj ji sledi.

(Jezero?

Armadal, Armadal... Ain je izvedel vampirjevo ime in si ga zpomnil. Zdaj je lahko k obrazu neznanega vampirja v mislih pristavil ime. Wen je po nekaj sekundah opazovanja roke očitno ugotovila, da izgleda nekoliko gnusno. Rekla je, da bi lahko ob jezeru kaj naredila. Zahvalila se je za paketek in odšla sta proti jezeru. Ain je misli odvrnil od boleče roke in se prislili, da ni razmišljal kako ga boli.


[na nevtralnem ozemnju pri jezeru bo O.K..]