Ethanovo skromno domovanje se ni veliko razlikovalo od ostalih, le da je bilo do zadnjega kotička zapolnjeno s knjigami in priročniki o zdravilstvu. S sten so visele posušene rastline, na poličkah pa so bili kozarci z različnimi vsebinami. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko je Ethan premetaval knjige in iskal podatke o redki rastlinici Stranglekelp. Vse kar je uspel ugotoviti do sedaj je bilo, da lahko raste na kopnem ali pa v vodi, in da bo grozno smrdela, ko jo bo utrgal. Torej bo v skrajnem primeru prehodil cel otok in vohal vsako neznano rastlino, če smrdi. Nič kaj privlačna možnost. Še posebej, če je upošteval možnost, da čisto lahko raste tudi na tujem ozemlju, kamor ga res ni vleklo.
Postajal je vse bolj slabe volje, dokler ni v predzadnji knjigi odkri približnega koledarja rasti. Že res, da zadeva ni bila 100%, ampak bolje kot nič je pa vseeno bilo. Zbral je svoje pripomočke za nabiranje rastlin in se odpravil k potoku, iskat algi podobno smrdečo rastlino. Bilo je škoda, da v tem času niso cvetele, ampak saj zdravilna je bila celotna rastlina, ne samo cvet.