Vrste

ŠAMANI

Šamani so potomci prastarega ljudstva, ki je svoje bistvo povezalo z zmaji. Prevzela sta jih zmajevski ogenj in njihova starodavna magija. Na svojevrsten način komunicirajo z naravo, so sposobni astralne projekcije, znajo izdelovati zdravilne napoje in različne talismane. Ker pa je to preveč različnih stvari, da bi ena oseba obvladala vse, si šamani, ko postanejo odrasli, izberejo eno vejo znanja, ki jo izpopolnijo. Kar pa seveda ne pomeni, da znajo samo to eno stvar. Ne glede na to katero vejo znanja izberejo, še vedno poznajo in so sposobni osnov drugih stvari.
Astralna projekcija je dokaj naporna, zato je šaman po vsakem poskusu močno izčrpan. Ko pa astralno projekcijo obvlada, lahko svojo tarčo opazuje tudi nekaj ur in jo celo v kaj prepriča.
Šamani, ki se izurijo za zdravilce se dolgo časa učijo o zdravilnih učinkih posameznih rastlin in vadijo pripravo napojev. Ko pa postanejo pravi zdravilci, lahko pripravijo napoje, ki ozdravijo nekoga na robu smrti in različne maže, ki zacelijo še tako hude rane.
Izdelovalci talismanov pa se najprej naučijo izdelati talisman iz različnih stvari in kovin, potem pa še kako izdelani talisman, ki je lahko verižica ali pa figurica in podobno prežeti z magijo. Izurjeni izdelovalci lahko ustvarijo talismane, ki lastnika s ščitom zavarujejo pred fizičnimi napadi ali pa celo vsrkajo škodljivo magijo.
V bližini galija (zemeljska kovina) je njihova moč oslabljena, v stiku s to kovino pa jo začasno popolnoma izgubijo. Dlje so v stiku s kovino, dlje potrebujejo, da se jim moč povrne.
Samo vodja klana se lahko spremeni v zmaja. Vodja klana in njegova desna roka sta imuna na negativne učinke galija.


ČAROVNIKI

Čarovniki so pravzaprav elementalisti, kar pomeni, da vsak izmed njih bolj ali manj obvladuje en element – ogenj, vodo, zrak ali zemljo. Vsak element ima svoje prednosti in slabosti, je močnejši od enega in šibkejši od drugega. Voda je močnejša od ognja, ogenj od zemlje, zemlja od zraka in zrak od vode. Močnejši v smislu, kateri element nadvlada drugega, če se soočita dva enako izkušena čarovnika. Za čaranje ne potrebujejo nobenih pripomočkov, saj njihova moč izvira iz njih samih.
Ognjeni čarovniki lahko pričarajo majhen ogenj na svoji dlani, ki jih ne opeče, mečejo pričarane ognjene krogle in zanetijo požare.
Vodni čarovniki lahko prikličejo curek vode, nadzirajo katero koli tekočino (pomarančni sok ali pa celo jezero) in prikličejo kratko nevihto.
Zemeljski čarovniki lahko pričarajo močne ovijalke, premikajo prst in kamenje in sprožijo zemeljske in kamnite plazove.
Zračni čarovniki lahko pričarajo vzdržljiv zračni mehurček, nadzirajo sunke vetra in prikličejo zračne vrtince.
Cvetni prah Zlate detelje na čarovnike vpliva kot močno uspavalo. Če ga vdihnejo preveč, padejo v globoko komo iz katere se ne zbudijo nikoli.
Samo vodja klana obvladuje vse štiri elemente. Vodja klana in njegova desna roka sta imuna na cvetni prah Zlate detelje.


VAMPIRJI

Vampirji so graciozna bitja, ki jih obdaja neverjeten šarm s katerim omrežijo svoje bodoče žrtve. Ne glede na svojo starost ohranijo svoj videz in nikoli ne izgledajo nič starejši kot na dan, ko so bili spremenjeni. Hranijo se s krvjo, ki jih poživi in navda z neverjetno močjo. So izjemno hitri in gibki ter imajo zelo izostren sluh. Spretni so z vsem kar primejo v roke, pa naj bo to orožje ali pa žaga in kladivo. V laskanju jim ni para in samo velike skupine lovcev uspejo ubiti vampirja, saj jih le-ta dovolj majhno število hitro omreži in prepriča, da ga/jo izpustijo. Njihovemu šarmu se je skoraj nemogoče upreti, vendar ima tudi ta svoje meje. Nikogar ne morejo prepričati, da bi storil nekaj kar je popolnoma v nasprotju z njegovo naravo. Če pa v vas zaznajo samo kanček tistega na kar apelirajo, bodo uspešni. Ob dovolj dolgem očesnem stiku lahko vampir svojo tarčo popolnoma paralizira. Poleg tega imajo vampirji sposobnost telekineze, kar pomeni, da lahko z mislimi premikajo različne stvari. Ker se hranijo s krvjo, se njihove rane in poškodbe celijo same. Manjše ureznine in nekomplicirani zlomi se zacelijo v nekaj deset minutah, večje pa potrebujejo dalj časa. Prav tako pa so sposobi lebdenja. Na začetku zgolj na mestu in ne prav visoko, kasneje pa se lahko po zraku premikajo kakor želijo.
Česen jim smrdi do neba in nazaj, če jih doseže sonce, se po nekaj trenutkih vnamejo, ob stiku z blagoslovljeno vodo pa po koži dobijo opekline. Tudi take poškodbe se jim zacelijo same, vendar potrebujejo veliko časa.
Samo vodja klana se lahko spremeni v netopirja. Vodje klana in njegove desne roke sonce in blagoslovljena voda ne poškodujeta.


VOLKODLAKI

Volkodlaki ljubijo svobodo, obenem pa so neverjetno predani svojemu klanu.
Kadar so preobraženi v volkove (velike in veličastne volkove, ne kakšne mršave pse) se lahko med seboj in z drugimi živalmi sporazumevajo v mislih. Na druge živali tudi vplivajo v določeni meri in jih lahko prepričajo naj se jih ne bojijo, naj zanje opravijo kakšno lažjo zadevo ali pa celo, da se bojujejo zanje. V volčji formi so izjemno hitri in se gibajo z neverjetno natančnostjo ter skoraj neslišno. Za seboj ne puščajo skoraj nič sledi in lahko izjemno dobro skrijejo. Imajo izostren voh in ponoči vidijo tako dobro kot podnevi.
Tudi v človeški formi so močnejši kot je to običajno in lahko zdržijo večje fizične napore. Poleg tega pa so empati, kar pomeni, da začutijo čustva drugih. Zaradi tega jih je skoraj nemogoče prevarati. Dokler so še mlajši, čustva drugih nanje močno vplivajo in velikokrat volkodlaki reagirajo v skladu s temi čustvi, ne pa svojimi. Ko pa so starejši in bolj izkušeni, čustva drugih nanje ne vplivajo več in ugotovijo kako jih uporabiti v svojo korist.
Volkodlaki pa imajo hudo alergijo na preobjedo. Alergija se pokaže v obliki hudo srbečih izpuščajev, napada kihanja in zatekanju dihalnih poti, kar pomeni, da se ob predolgi izpostavljenosti volkodlak lahko tudi zaduši.
Vodja klana lahko poleg čustev v človeški obliki začuti tudi misli drugih. Vodja klana in desna roka nista alergična na preobjedo.