V votlini : Zdravilstvo

Ker se je po zaslugi njenega domačega okolja znala orientirati v labirintih, ji tudi iskanje votline namenjene zdravilcem, ni bilo težko najti. Hvala bogu je bila že noč, zato je sklepala, da je večina šamanov v svojih votlinah pri večerji, knjigah ali čemerkoli že. Vseeno previdnost ni odveč in zato se je Kay premikala tiho in oprezno. Iskala je kakršnokoli vdolbino, luknjo, vse kar je dajalo vtis vhoda. S svojimi drobnimi dlanmi je drsela prek celotne stene in že, ko je mislila, da je to brez smisla, je zatipala neko vdolbino. Potisnila je drobne prste vanjo in ugotovila je, da lahko grejo kar globoko. Oklenila se je kamna in vložila vanj vso silo, ki jo je premogla. S tem je premaknila nekakšen vzvod in kar naenkrat se je cela stena zasukala in s tem odprla vhod v votlino. Kay se je drobno nasmehnila in vstopila, stena za njo pa se je postavila na prejšnje mesto. Vampirko je presenetila velikost in raznolikost tega prostora, imel je celo dve nadstropji. "Nadvse impresivno," je s spoštovanjem tiho rekla, njen glas pa se je odbija od sten votline. Izgledalo je, da je edina oseba tam. S pogledom je zaobjela kompleks poln kotličkov, omar, skladovnic knjig, kaminov, laboratorijskih pripravic. Spominjalo jo je na kakšno veliko čarovniško kuhinjo. Bilo je toliko kotlov, da jih sploh ni imela časa prešteti. Zavedla se je, da jo je prostor tako fasciniral, da je skorajda pozabila na vzrok prihoda. Hitro si je utirala pot med vsemi kotli in obešenimi zelišči. Na drugo stran votline ji je uspelo priti v tridesetih sekundah, kar je glede na njene kratke nožice, izjemno kratek čas. Prišla je do vhoda v drugi del votline. Vstopila je in videla, da je ta kompleks precej drugačen od prejšnjega. Zapolnjevale so ga številne omare in police polne knjig in raznoraznih stekleničk ter posodic. "To mora biti to," je dejala in se podala med police. "Ne vem, če se bom lahko odločila samo za pet napojev," se je zarežala Kay. Urno kot blisk se je premikala med njimi in brala napise. V torbo ji je uspelo spraviti že več kot pet napojev. Med njimi so bili napoj za kratkotrajno oslepitev, za telesno otopelost, napoj za poslušnost, itd. Njena torba se je vztrajno polnila in razmišljala je, če naj nekaj napojev zbaše še v plašč in culo. Zahvaljevala se je svojim sposobnostim, saj sta ji telekineza in oster vid prišla še zelo prav. Zajela je sapo, ko je zagledala dva prav posebna napoja, ki sta stala drug poleg drugega. "Napoj za večno ljubezen in napoj za obuditev mrtvih," je tiho šepnila Kay in pozabila na moč telekineze, saj je do vrhnje police začela plezati. Ponesreči je brcnila v nekaj stekleničk, ki so se razletele, kar je povzročilo nemalo hrupa. V vsem svoji vznesenosti, Kay ni slišala dveh oseb, ki sta vstopila v skladišče, predramil jo je šele glasen krik. Vampirka je panično začela skakati iz police na polico, kar naenkrat pa je izgubila ravnotežje in zgrmela je v globino. Na srečo je bil pristanek kar mehek, upala je, da ni razbila stekleničk. Uspelo ji je steči v prvi prostor, s tem, da ji je en šaman vztrajno sledil, medtem ko je drugi obvestil ostale. Panično se je ozirala okrog in iskala rešitev iz te votline. "Ne izgubi glave, ne izgubi glave," si je dopovedovala in se še kar ozirala. Pogled ji je obstal na glavnem kaminu. Jadrno je stekla proti njemu, šaman ji je bil že strašno blizu. V času, ko ji je uspelo priti do kamina, v katerem je na srečo le tlela žerjavica," je bila v votlini že cela horda šamanov, ki so metali razne napoje in kamne vanjo. Majhna kot je bila, je začela plezati po dimniku, upajoč, da bo lahko počakala, da se vsi odpravijo spat. Šamani so zavrisnili in takoj začeli kuriti ogenj. "Spražili jo bomo, tatico malo!" so se drli in Kay je obšla groza. Bila je utrujena, toda, če ni želela končati kot vampirska pečenka, je morala plezati kot nora. Vonjala je že prve sledove dima, kar jo je še dodatno spodbudilo. Malo je postala, da bi se nadihala, toda ugotovila je, da se bo zadušila, če ne bo pohitela. Plamen, ki je obliznil njeno stopalo, je povzročil, da je zavpila, kar pa je spravilo v navdušenje šamane. "Prav ji je! Naj zgori! Kaj pa krade!" so vpili in se škodoželjno smejali. Polovnjakinja je še vedno plezala kot ponorela in zgodilo se je, da ji je iz žepa padel nek napoj. Padel je v globino in pogoltnili so ga ognjeni zublji. "Sranje," je zasikala in plezala dalje. Kmalu je videla snop svetlobe, kar jo je navdalo z upanjem. Uspelo ji je!
Bilo je že pozno ponoči, ko se je Kay spuščala po gori navzdol. Bila je ožgana, smrdeča in definitivno umazana kot kdo ve kaj. Privoščila si je počitek v votlem drevesu, ki pa ni trajal dolgo, saj je morala priti domov. Komaj je čakala domačo krsto, zato je zelo pohitela.