Opisi Vampirjev

Ime in priimek: Alison 'Allie' Stonem
Starost, ko je postala vampir: 17
Dejanska starost: 108
Rasa: človek
Izgled in fizične značilnosti:
Alison se zaradi svojega precej nevpadljivega videza, namreč rodila se je dvema povsem običajnima človekoma, zlahka pomeša med množico ljudi, nekoliko težje pa med pripadnike ostalih ras. Že res, da ni niti približno toliko visoka kot je za večino sicer značilno, meri namreč borih sto sedeminšestdeset centimetrov in tehta zgolj devetinštirideset kilogramov. Kljub koščeni postavi pa ima ravno dovolj oblin na vseh potrebnih mestih in zato privabi še kakšen dodaten pogled. Ima zelene oči, ki so kot odraz njenega trenutnega počutja, včasih pa so lahko tudi povsem brezizrazne, kajti le tako ji uspe prikriti svoje skrite namene, resnične občutke in čustva. Poleg oči jo krasijo tudi gosti, temno rjavi lasje, ki se ji rahlo kodrajo preko ramen in jih ima veliko večino časa kar spuščene, včasih pa jih spne v čop, čeprav tako razkrije kakšno izmed drobnih brazgotinic. Ni pretirana oboževalka nakita in ostalega kiča, ki ga drugi še preveč radi navlečejo nase, dovolj ji je kakšna običajna in preprosta zapestnica, prstanov in verižic pa ne nosi, kljub temu, da je kar nekaj podobnih reči podedovala od babice, ki je nošnjo le-tega verjetno pričakovala. Četudi je precej bleda, pa zaradi temnih las in temnih oči raje obleče svetla oblačila, ki so po navadi precej ohlapna, včasih pa je enostavno potrebno nadeti kaj bolj oprijetega in na prvi pogled bolj svečanega, kot sicer.

Značaj:
Včasih bi se Allie lahko pohvalila z izjemno mirnostjo in zmožnostjo kontroliranja same sebe, sedaj pa bi o tem lahko precej dolgo razglabljala. Četudi je od njene preobrazbe v vampirja minilo že precej desetletij, pa nikakor ne more več izpostavljati dobrega nadzora nad sabo, ki ga je bila sposobna pred natančno enaindevetdesetimi let, pa čeprav je štela zgolj sedemnajst let. Ognjevitost je z leti samo rastla in čeprav ji je bilo rečeno, da se bo sčasoma vedno lažje obvladovala, tega še sedaj ni sposobna. Že res, da je bila vedno precej inteligentna, dosti bolj predana sebi in svoji družini, kot pa zabavi, mirna in prijetna, je nekaj teh značilnosti izgubila takrat, ko je prejela tisti usodni ugriz, ki je njeno življenje za vedno zaznamoval in popolnoma spremenil. Včasih čisto sproščeno dekle, sedaj večkrat doživlja takšne in drugačne temperamentne izpade, ki jih z distanciranjem od drugih bitij, vedno pogosteje uspešno prekinja. Sicer pa je na trenutke sposobna precej presenetiti, izraziti svojo prijaznost, dobrovoljnost in zaupanje, ki ga kljub presenečenju, ki ga je doživela pred desetletji, ni popolnoma izgubila. Njen značaj je tako rekoč precej protisloven, na trenutke je lahko precej nežna, zgovorna in prav vsakemu izredno simpatična, v par sekundah pa se lahko vse to sfiži, Allie pa pokaže vso zadirčnost, agresijo in ljubosumje, ki ga premore. Pa vendar ji to večkrat pride prav, sploh ko se mora postaviti v bran svojim prijateljem in ljubljenim, takrat namreč sploh ne razmišlja o posledicah svojih dejanj in poskuša narediti prav vse. Ker fizično enostavno še ni dovolj močna, da bi kar tako obračunala s kom, je za takšne in drugačne prepire prilagodila kar svoj jezik, ki je lahko prekleto oster in zato marsikoga hitro užali in preseneti.

Zgodovina:
Pred dobrim stoletjem je bila družina Stonem v povsem drugačnem položaju kot sedaj. Alisonina mati, Katharine Ella je bila pripadnica človeške rase, ki se bitij okrog sebe praktično ni zavedala in je živela povsem običajno življenje, značilno za tipične ljudi. Bila je nadvse simpatična, jezična, pa vendar zelo lepo vzgojena in vedno pripravljena pomagati pomoči potrebnim ljudem. Nekako je naneslo, da se je, kljub nadutim in dokaj bogatim staršem, vedno več družila s precej revnejšim Marcom, kasneje pa se je z njim tudi poročila. Seveda Ellina družina nad tem ni bila niti najmanj navdušena, kaj šele, da bi ji to dejstvo kdajkoli odpustila in v trenutku je postala vredna ravno toliko kot njen partner – v elitni družbi ni bila več dobrodošla, vse večkrat je bila žrtev zaničevanja, toda s tem se ni obremenjevala, vsaj dokler je bila srečna. Že res, da sta si z Marcom komajda priskrbela ohranjeno bivališče in ga uredila v svojem slogu, ki je bil zavoljo pomanjkanja denarja precej skromen, toda, čeprav bo zvenelo izrabljeno, ljubezen ju je nekako le držala pokonci. Čez nekaj let sta dobila svojo prvo in edino hči, njena sestra dvojčica je med porodom namreč umrla, mati pa prav tako. Šibka deklica je komaj preživela, toda sčasoma ji je šlo vedno na bolje in oče jo je, kljub pomanjkanju tiste resnične materine ljubezni, vzgojil v dobro dekle, ki od njega ni podedovalo zgolj vrednot, ampak tudi zelene oči in temne lase. Odraščala je v enostarševski družini, ves čas pa jo je navzemal strah, da si bo oče z leti le našel drugo žensko, pozabil na mati in včasih se je zaradi tega tudi sama počutila krivo. Ni je želela pozabiti, kaj šele, v zameno zanjo, sprejeti drugo žensko, zato je bila edina rešitev ta, da se hitro in čim prej pobere zdoma. Pri rosnih sedemnajstih, pa saj takrat to niti ni bilo nič nenavadnega, je zapustila očeta, z njim prekinila vse stike in tako preprečila tudi dotok informacij o njegovem nadaljnjem življenju. Že res, da jo je še nekajkrat zvilo od zanimanja, kako mu teče življenje, toda z vsakim mesecem je bilo bolje. Allie je tako počasi nabirala drobiž in si kasneje priskrbela celo malo boljšo sobico kot sprva, dober mesec pred osemnajstim rojstnim dnevom pa je doživela veliko presenečenje. Na poti domov ji je pot prekrižala skupinica ljudi, ki so z nekaj deset metrov izgledali povsem normalno in neškodljivo, ko pa so se ji približali se je zavedala, da so to storili s posebej določenim namenom. Prav nič ji ni bilo jasno, vsaj dokler ji eden izmed njih v vrat ni zasadil zob in njeno telo je preplavila huda bolečina, kakršne še ni čutila. Srce ji je začelo biti dosti hitreje in čutila je hudo vročino. Če je bilo to zadnjih nekaj minut pred smrtjo, je bila smrt gotovo nekaj najhujšega. Toda bolečina je z dnevi izginila, Allie pa se je, s počasnim izginevanjem agonije, začela zavedati svojega telesa. Ponovno je dobila moč in ugotovila, da se nahaja prav v tisti skupinici moških in žensk, ki so jo presenetili tistega večera. Oh, kako čudno se ji je takrat zdelo, sedaj, po več deset letih pa se je z dejstvom, da je vampir, že sprijaznila.

Ime in priimek: Natasha 'Daisy' Rice

Starost, ko je postal/a vampir: 24 let

Dejanska starost: 148 let

Rasa: človek

Izgled in fizične značilnosti:


Njen sam izgled zavaja prav toliko, kot njen karakter. Navidezna mirnost in uglajenost, ki ju nosi v sebi, sta zgolj krinka za veliko večje potenciale, ki se skrivajo globoko pod soji blaga in tančic. Njena skorajda bela polt je bila od nekdaj taka, kar ji je najbrž narekovalo tragično usodo, še preden je izgubila v sebi naseljene človeške zametke. Je visoka, kar pa še dodatno večkrat podkrepi z visokimi petami, ki se ji kot ulite podajo na njene tanke noge. Vedno je bila sorazmerno suh človek, nikoli ne ravno shiran, vseeno pa je bila dovolj lahka, da je ni nihče nikdar smatral za resno grožnjo. Kakšna neumnost. Ni ravno navdušenka nad svetlimi barvami, zato njeno bledo kožo ponavadi krasijo daljše črne, sive ali bele obleke, ne motita pa je niti krvavo rdeča ali temno vijoličasta. Svetle, vesele barve, od nekdaj odvrača, ker so zanjo preprosto preveč vadujoče. Glede na svojo vročekrvnost - kako smešno, ko pa je vendar vampirka, katere kri je že davno mrzla in katere srce že več kot stoletje ne utripa več - se nikdar ne polašča preveč toplih oblačil; ker prisega na noro uglajenost, na vehementno gracioznost, ki jo tako paradoksalno prikazuje vsakič, ko se pojavi. Njeni lasje so temnejšega rjavega odtenka in so ravno valoviti; praviloma jim dovoli, da ostanejo takšni in navajena jih je visoko spetih. So diamanti res dekletovi najboljši prijatelji? Morda ne najboljši, to pa vsekakor ni razlog, da jih ne bi Natasha cenila. Vajena je namreč nositi najlepši nakit, za katerega nikdar ni ubijala - vsaj posredno - vseeno pa so v njene roke padli brez, da bi zanje plačala. Istočasno pa to vsekakor ni njena najmočnejša točka. Iščite jo, in našli jo boste - brez posebnih problemov. Njene nenavadno svetle oči, ki vsekakor niso stalnica pri vampirjih. Nenavaden lesk, ki jih spremlja, je zavit v tančico skrivnosti, ki je ostala bitja niso sposobna prav hitro razvozlati. Ker namreč navzven zraven elegance in vehementnosti istočasno kaže tudi neko apatijo, je žalost, jeza in navdih v njenih očeh popolnoma nerazumljiv; smešno, želje po krvi pa ni mogoče zaznati v modrini njenih oči.

Značaj:
"Pokvarjena? Zakaj? Ker vem, kaj hočem?" Kako nenavadno je, da so ljudje kdaj pa kdaj celo upali trditi, da razumejo, kakšen je Natashin značaj. Toda zdaj tega ne razume nihče, v to je prepričana; postala je namreč izjemen samotar, ki ne bo mignil s prstom, pa če bo pred njim umiral eden izmed najbližjih. Distancirala se je namreč od kazanja čustev in navzven je Natasha enostavno Daisy. Cvetlica, marjetica. Vzdevek, ki izhaja iz njenega otroštva in kaže na nekakšno senco njene preteklosti, na ljubkost, ki jo je že dolgo nazaj minila. Nemogoče je reči, da kdaj z glavo rine skozi zid - tega namreč ne počne, kajti zid ni dovolj močan, da bi jo zdržal. Res je, da njene sposobnosti v fizičnem smislu niso razvite, toda psihološko je veliko bolj močna od marsikoga; njena manipulativnost, njena vehementnost in sposobnost obračanja besed so tista, ki jo rešujejo iz kompliciranih situacij. Ni namreč tak tip človeka, ki bi si pogosto umazal roke; in ker ve, kako ta svet deluje - in ker ve, da so nekateri ljudje pač bolj neumni od drugih, ve tudi, da je smiselno, da se tu in tam poigra z njihovo pametjo in jih sprevrženo izkoristi. Njena lastna sprevržena filozofija je namreč, da so druga bitja tukaj zato, da jih enostavno izrabi. Kakšna ljubezen neki. Odkar je umrla in se ponovno rodila, je njeno življenje zaznamovano s sovraštvom in v trenutku, ko do nekoga začuti vsaj kanček naklonjenosti, je njuna povezava obsojena na propad kajti Natasha je odločena, da nihče ne bo spoznal vsega, kar nosi v sebi. Zato je lahko sama, zato toliko lažje sama trpi in toliko pogosteje sama zmaguje. Ne potrebuje enakovrednih bedakov, s katerimi bo svoj zaslužek delila. Kri preliva izrecno zase in če jo kdo prelije zanjo, je to samo zato, ker je sama tako hotela. Ne mara uslug in ne prenese ponovnih srečanj, razen, če ta ne nosijo neke posebne zgodovine. Pravzaprav bi lahko rekli, da je res pokvarjena, da je res tolikšna psica, kot jo opisujejo, toda za tem se skrivajo razlogi, ki jih, kot je sama prepričana, ni nihče sposoben razumeti. Smešno je, kako je kljub temu, da jo je najbolj na svetu strah poraza, popolnoma navdušena nad bolečino; ne samo nad tujo, tudi nad lastno. "Komu pa ni všeč, če je zadeva nekoliko bolj groba." Vsa eleganca, ki jo oddaja in vsa hladnina, v katero je ovita, sta pravzaprav izredna laž. V sebi je noro vročekrvna, sposobna toliko podlih stvari, da je težko pričakovati novo. Istočasno pa bo v boju popustila na celi črti. Ni namreč sposobna nekega izrednega bojevanja in do tega nikdar ni imela posebnega odnosa. Kljub temu, da je to izredno stereotipno, je pač tudi sama vedno verjela, da pretepanje spada pod moške športe, zapeljevanje pa pod ženske.

Zgodovina:
Natasha je odraščala kot eden izmed tistih popolnih otrok. Njena družina je bila dejansko napolnjena s pozitivno energijo in ljubeznijo. Njen oče, Theo, je bil popoln družinski oče, kar je bilo toliko manj pričakovano v času in kraju, kjer je bila rojena, njena mati, Helena, pa je svoji hčerki ljubila bolj kot karkoli na svetu in kljub temu, da sta imeli lastni imeni - Natasha in Gabrielle, je mati svoji deklici klicala Daisy in Rose, po cvetlicah, ki jih je prav tako ljubila. Njeno otroštvo in odraščanje so bili zarisani z nizom pozitivnih dogodkov; od srečnega otroštva do popolne poroke z otroškim prijateljem Leom, zanjo popolnom moškim. In njena leto mlajša sestra, Rose, je ostajala najboljša prijateljica, še pomembneje pa - življenska sopotnica. Dokler se ni pri njenih štiriindvajsetih zgodilo nekaj katastrofalnega. Njena sestra je najprej za dolg čas izginila, kar jo je zadelo naravnost v srce; in nato so neke noči našli pri vratu raztrgano truplo njenega moža. Tedaj v četrtem mescu nosečnosti je Natasho zadel ogromen val depresije, zaradi česar se je začasno odmaknila od umirajočega očeta in postarane matere, ki sta, kot ona sama, umirala tudi od skrbi za hčer, ki je izginila neznano kam. Še preden se je zares zavedla, je prejela tudi novico, da sta izgubila življenje še oba njena starša; po precej sumljivem poteku, na tak način, kot je življenje izgubil njen mož. Potem pa je zadelo še njo. Njena sestra, Gabrielle, se je neke noči z velikimi podočnjaki in nenavadno temnimi očmi, veliko bolj shirana kot ponavadi, veliko bolj bleda - a istočasno veliko bolj močna kot kdajkoli prej - pojavila pred njenimi vrati. In Natasha je vedela, kaj jo čaka - ne da bi kdaj v sestri zaznala kanček zlobe, je vedela, da se nenavadne smrti vrstijo od trenutka, ko je Gabrielle izginila. Ob tem, ko je njena sestra z ostrimi zobmi zagrizla v njen vrat, je Natasha izgubila zavest, zbudila pa se je kljub temu, da tega ni pričakovala. V sobi, kjer je spala, je bila tedaj popolna tema in nenadoma ji ni bilo jasno, kaj se dogaja. Bila je nemočna, v trebuhu, kjer je še pred kratkim nosila svojega otroka, je zdaj čutila nepopisno bolečino; bila je utrujena, njeno telo je bilo razbolelo.. In bila je lačna. Nenadoma so se od nekod odgrnile zavese in svetloba, ki ji je zasvetila v oči, je bila kot ogenj, ki je ožgal njen obraz. Isto hitro, kot se je zavesa odgrnila, se je tudi zagrnila. In tedaj je zaslišala svojo sestro: "In ker te ljubim.." Na čelu je začutila kapljice in v naslednjem trenutku žgočo bolečino, kot bi ji na obraz kapljala kislina, ki bi razžirala njen obraz. "Te z blagoslovljeno vodo krstim.." Tedaj je bila namreč še neizučena; vsega ni razumela, ni vedela, kaj jo čaka. "V cvetlico, ki bo ubijala. Pozdravljena bodi, Daisy." In s tem jo je zapustila. Ko se je naslednjič Natasha prebudila, je čutila, kako se je prebujala tudi njena alternativna osebnost, Daisy, ki je komaj čakala, da zagrize v najbližji vrat. Moralna načela je pustila za seboj, najprej se je preživljala z ubijanjem; nato pa način življenja stabilizirala in se naučila uživanja v najbolj brutalnih stvareh. Pot jo je enostavno vodila po svetu in nazadnje pripeljala na kraj, kjer naj bi bila na varnem. A zase ne išče varnosti. Išče zgolj kaos za ostale. Kaj bi ji drugega pomenil Etherness?