Kamnita miza

Čeprav je bilo do koncilija klana še nekaj časa, je bila Jade že v Kristalni dvorani in na svojem mestu za veliko mizo. Pred seboj je imela razgrnjen podroben zemljevid njihovega ozemlja, v roki pa svinčnik s katerem je vsake toliko časa na zemljevid narisala različna znamenja. Nekaj časa se je mrščila, nekaj časa smehljala, vmes pa je zamišljeno grizla konico svinčnika ali pa tapkala po mizi.

Raven se je pri veliki kamniti mizi prikazal noseč... nekaj zavitega v preprost kos nebarvanega platna. Stoli okrog mize so bili, razen tistega na čelu, prazni. Skoraj bi se že ustavil nekje na pol poti proti koncu, ko se je spomnil svojega svežega položaja in ponovno poživil svoj korak ter se sprehodil nazaj na nasprotno stran od tiste, na katere čelu je sedela Jade. Na mizo pred svojim sedežem je odložil kar je bil nosil, nato pa se sprehodil na drugi konec ter se sproščeno počil na stol zraven vladarice vampirjev.
"Nov izum, ki bo prišel zelo prav, če se bo kdo znašel v... konfliktni situaciji," je dejal, vedoč da bi bil prej ali slej vprašan o tem kaj je bilo tako pomembno, da je moral prinesti s seboj. "Preizkušen je bil za zdaj sicer le na drevju, vendar zadnja verzija ne kaže nobenih težav. Kljub temu bi se rad prepričal, da deluje tudi v stresni situaciji, preden jih izdelam več."
Njegove roke so se komajda opazno tresle. Kljub temu da je so-vplival že na večje množice ljudi, jih celo vodil ali jim ukazoval, pa ni nikoli prej imel pod seboj nadčloveško sposobnih vampirjev in podzavestno je bil še vedno nekoliko nervozen glede tega, kako bodo nekateri starejši pripadniki klana gledali na njegov novi položaj. Raven si ni delal utvar, da nikjer ne bi bilo koga, ki bi si na skrivaj želel njegovega ali pa Jadeinega položaja, in ki bi na njegovo povišanje lahko gledal kot na osebno žalitev.
"Izgledam primerno?" je vprašal žensko poleg sebe. Poravnal si je suknjič ter si šel z dlanjo skozi lase. Plavolaski je namenil nekoliko negotov nasmeh in kakor v šali dodal:
"Nikoli nisem bil ravno desna roka vladarice vampirjev."

"Na drevju?" je Jade začuedno ponovila. Le kaj je bilo takega, da jim bo pomagalo v konfliktni situaciji pa je treba preizkušati na drevju... Ker se je Kristalna dvorana počasi napolnila in so se vampirji posedli okrog mize, se je odločila, da bo na svoj odgovor raje počakala. "Primerno izgledaš," je z nasmeškom zagotovila Ravenu, potem pa pospravila zemljevide in počasi vstala.
To so ostali razumeli kot znamenje, da zaprejo usta in prisluhnejo, zato je v dvorani zavladala mrtvaška tišina.
"Dobrodošli vsi skupaj," je pozdravila vse zbrane. "Mesec je naokrog in zopet smo zbrani. Kakor ponavadi nas čaka nekaj poročil, nekaj zanimivih novic in nekaj novih stvari, ki bodo potrebovale prostovoljce." Večinoma so vsi konciliji potekali po enakem dnevnem redu, četudi so bila poročila, novice in naloge vedno drugačne.
"Ampak najprej vam bo nekaj besed namenil Raven. Večina vas že ve - med drugim tudi zaradi odmevov v našem domovanju," je namuznjeno dejala, "da je Raven moja nova desna roka. Kaj to pomeni že vsi veste, zato mu brez nadaljnih ceremonij prepuščam besedo."
Zopet je sedla in Ravenu spodbudno prikimala. Ni imelo smisla, da pušča njegov novi izum za konec koncilija in mu da čas, da postane živčen in nestrpen.

Odzdravil je z marjeticami-ovenčani prišlekinji, vendar časa za pogovor ni bilo, saj se je soba že začela polniti. Po kratkem zagotovilu s strani vodje klana, ki ga je Raven pospremil z nasmeškom, ter kratkim "oprostita mi" je vstal in se sprehodil na drugi konec mize, kjer mu je bilo dodeljeno mesto. Deloma pa se ni obotavljal tudi zato, da ne bi kakšen radovednež stikal po napravi v platnenem ovoju in nehote koga poškodoval. Ni minilo pet minut od začetka sestanka, ko mu je bila že prepuščena beseda. Staknil je pogled z Jade za trenutek, nato pa se kratko odkašljal in pričel:
"Hvala, Jade. Ne mislim izgubljati besed ali delati nekih pretiranih obljub. Moji cilji so uspeh, razkošje in moč; cilji, katerih uresničitve bodo deljene med vse vampirje." Naredil je kratek premor medtem ko se je ozrl po zbranih.
"Ker pa vidim da več kot polovica pogledov zahaja na tale sveženj pred menoj, bo najbolje da kar zdaj zveste za kaj gre." Z enim potegom je odkril platneni ovoj in pred seboj razkril večji medeninast samostrel. Vendar pa to jasno ni bil le navadni primerek svoje vrste; okoli in pod sprednjim delom orožja je bil vgrajen krog, na katerega so bile pritrjene strelice.
"Kljub lažjemu napenjanju, merjenju, in večjemu preboju oklepa je glavna šibkost samostrela prav dolg interval med posameznimi streli. Dame in gospodje, predstavljam vam prvi model repetirnega samostrela." Vzel je napravo v roko in potegnil za ročico ob strani. Skupaj s premikom ročice se je tetiva napela, kolo pa premaknilo za zobec v desno in naložilo strelico na tetivo.
"S takšnim orožjem lahko pobijete šest, ali pa z že od prej pripravljeno strelico in polnim revolverjem celo do sedem, nasprotnikov preden ste se prisiljeni ustaviti in ponovno naložiti strelivo. Po koncu koncilija bom sprejemal prostovoljce, ki bi mi bili pripravljeni pomagati stvar preizkusiti še v praksi." Trenutek je počakal, da se je mrmranje in klepet po dvorani polegel, nato pa nadaljeval:
"Zdaj pa k bolj pomembnim zadevam: gotovo je vsakemu izmed vas že prišlo na ušesa nekaj zaskrbljujočih govoric o tem, da je bil najden mogočen artefakt, ki naj bi čarovnikom dal občutno prednost proti ostalim trem klanom. Po naših najnovejši podatkih lahko potrdim, da so te govorice resnične. Več o tem pa naj vam pove raje vodja klana." Govoril je na način, ki je dajal vtis da so bile govorice že razširjene in nekaj splošno znanega; tako nikomur ne bi padlo na misel, da bi na glas izrazil svoje nepoznavanje tovrstnih novic. Vendar pa je namenoma besede obrnil tako, da je Jade prepustil odločitev koliko in katere podrobnosti deliti z vsemi ter katere zadržati za ključne dejavnike.

((sorry za zamudo, ampak tale teden je bil juhu hu... Sky, lahko se tudi kaj oglasiš s kakšnim postom, ni treba čakat do konca ))

Jade je pozorno poslušala svojo desno roko, saj tudi sama še ni vedela kaj jim je nameraval pokazati. A če je kdo pričakoval, da bo navdušena, se je hudo zmotil. Njen obraz je bil iz trenutka v trenutek bolj mrk. Redko kdaj je imela tak izraz na obrazu. Oči vseh zbranih so bile oprte v Ravena, zato ni nihče opazil vse prej kot dobrega razploženja svetlolaske. Njegovo odkritje so sprejeli z mešanimi odzivi, mrmrajoči pogovori pa so razkrivali, da nekaj vampirjev razmišlja, da bi se javili kot prostovoljci, četudi ni bilo čisto jasno ali naj bi bili strelci ali tarče.
Ko je končal s svojo predstavitvijo in pomembno novico, za katero ni bilo domenjeno, da jo razkrije, so se vsi pogledi obrnili nazaj proti čelu mize. Vsa razmišljanja o prostovoljstvu so v trenutku izginila, saj je bilo vampirjev v hipu jasno kakšne volje je postala voditeljica klana. Še bolj tiho kot prej so zrli vanjo, nekateri pa so bili na videz pripravljeni na hiter pobeg iz dvorane, če bi bilo to potrebno.
"Morebitni prostovoljci boste še malo počakali in se najprej javili meni," je kratko odrezala. Njen ton je bil nenavadno uraden in tisti, ki so pričakovali besedni boj in javno karanje nove desne roke, so bili razočarani, saj je bilo to vse kar je Jade rekla glede novega izuma.
"Kakor je že povedal Raven, so čarovniki našli precej star artefakt, ki lahko postane precej nadležen za vse ostale. Zaenkrat še ne vemo kje ga hranijo in za kaj pravzaprav gre, vse pa kaže, da je bil že praktično od nekdaj na otoku in bi ga lahko uporabil kdor koli." Govorila je mirno, brez da bi Ravenu naklonila še kakšen pogled. Povedala jim je gola dejstva, brez nepotrebnih olepšav.
Dvignila je desnico, da bi ustavila prihajajoča vprašanja. "Ne bomo se spravili na čarovnike, niti ne bomo iskali tesnejšega zavezništva z ostalima klanoma. Vsaj zaenkrat še ne. Kdor ima to možnost - vem da ste nekateri v dokaj prijateljskih odnosih s pripadniki ostalih vrst - naj poskuša ugotoviti, če šamani in volkodlaki kaj vedo o tem. Čarovnikov ne sprašujte o tem. Če bo kdor koli samo poskušal kaj več ugotoviti glede tega od samih čarovnikov, bo sledila kazen. Dobro veste, da bom izvedela, če se to zgodi in dobro veste kakšna bo kazen." Glede na njeno trenutno razpoloženje nihče ni dvomil v to, da ne bo niti malo pomišljala in bo vsak neposlušen vampir postavljen na sonce.
"Kdor kaj izve od šamanov in volkodlakov, naj mi nemudoma pove. Ko bo o samem artefaktu znanega kaj več, boste seveda izvedeli." Na mizo je zopet razgrnila zemljevid in s tem dala vedeti, da splošne debate o tem artefaktu v tem trenutku ne bo.
"Gremo naprej. Naša vhodna vrata trenutno nimajo več zadovoljive prepreke. Nekdo od vas, ki ne zahajate pogosto v mesto in niste še vsem poznani, mora priskrbeti Preobjedo in Zlato deteljo. Denar seveda ni problem, vendar je zaželeno, da ne pristanete na previsoko ceno, sicer bo cela vas vedela za ta nakup." Ozrla se je po zbranih vampirjih, da bo videla kdo se bo javil. Vedela je, da pri tem trgovcu grožnje in ustrahovnjae ne bosta uspela, saj bi se prej poslovil od zelene zemljice, preden pa bi pod prisilo povedal kje shranjuje ti rastlini.

Raven je sedel zleknjen čez svoj stol z desno nogo vodoravno čez levo, opazujoč reakcije in pa predvsem Jadin obraz. Kljub temu, da je vse moči uperila v čimbolj brezizrazno, popolnoma formalno mimiko, je že samo dejstvo da je to sploh storila povedalo svoje; nekaj jo je močno vznejevoljilo. Glede na nenadno spremembo njenega razpoloženja je bila edina smiselna razlaga ta, da je bil za takšno spremembo kriv on sam, kar je posredno pomenilo, da so jo zmotile bodisi njegove besede, bodisi njegova nova igračka. Ker se mu ni zdela voditeljica vampirjev tiste sorte oseba, ki bi oporekala izdelavi orožja iz principa, je bila krivda lahko na strani samostrela le v primeru, če jo je vznejevoljil odziv ostalih. Najbolj verjeten vzrok je bil potem na tem, kar je povedal kasneje - kar pa se mu ni zdelo smiselno, saj je bila Jade sama predlagala, da naj bi te podatke z ostalimi delila na naslednjem konciliju: torej tukaj in zdaj.
Način, na kakršnega je dajala napotke, in pa sledeča nič-kaj-prikrita grožnja sta dajali celotnemu omizju jasno vedeti, da njihova caput familiae ni le nejevoljna, temveč se trudi kar čim bolje prikriti svojo jezo. Posledično je tudi Raven modro držal jezik za zobmi in potrpežljivo čakal, dokler ne bi nastopil primeren trenutek, da spregovori.