Ime in priimek: Narnaya Umbranox
Starost: 18 let
Rasa: Človek
Izgled in fizične značilnosti: Narnaya je podoba radoživosti in razigranosti, saj je skoraj vedno nasmejana, njeni dolgi, kodrasti lasje, ki so svetlo rjave barve z zlatim odtenkom, pa že ob najmanjšem vetriču zalebdijo v zraku, saj so obenem tudi precej tanki in mehki. Njene oči so kostanjevo rjave, polne veselja in igrivosti, včasih pa se v njih zazrcali zloba in zahrbtnost. Njene trepalnice so še kar dolge, obrvi pa malce pretemne. Njena koža je mehka in voljna, obenem pa rahlo zagorela. Na obrazu ima drobne pegice, nos pa rahlo prifrknjen. Njene ustnice so srčasto oblikovane, zobje pa beli in ravni. Ni ravno zelo visoka, saj ima le 162 centimetrov, težka pa je tudi samo 49 kilogramov.
Oblači se v oblačila vseh barv, večinoma so to kavbojke in majčke s tenkimi naramnicami, občasno pa tudi različna krila iz lahkih materialov. Sicer najraje nosi oblačila hladnih barv, najraje sive, zamolklo zelene ali vijolične obleke, jo pa dobiš tudi v žareče oranžnem ali škrlatno rdečem oblačilu. Nakita ne nosi veliko, občasno le kakšno zapestnico ali ogrlico, uhanov pa sploh ne.
Slika1Njena volčja oblika deluje rahlo trapasto, saj ima velikanska ušesa in majhen, ozek gobec, ki pa je poln močnih, belih zob, s katerimi je trganje mesa in drobljenje kosti lahko opravilo. Njen kožuh je pretežno zemeljsko rjav, pa tudi siv, svetlo rjav in črn. Njene oči so rjave, precej svetlejše kot v človeški obliki, uide jim pa redkokatera stvar. Njen rep je precej kratek, s črno dlako na konici. Sicer je precej velika, a zagotovo ne med največjimi. Rep, velika ušesa in ozek gobec so glavni prepoznavni znaki, ko pa renči in pokaže čekane pa jo je najlažje prepoznati, saj enemu čekanu manjka spodnja polovica. Ko je v volčji obliki se pokaže njen pravi karakter (beri spodaj) postane pa tudi bolj napadalna. Predvsem je v njenem obnašanju ključno to, da se v volčji obliki obnaša kot volkulja in nikoli kot človek.
Slika2Značaj: Glede na to, da se stalno smeji, je ustrežljiva in prijazna, bi marsikateri lahko pomislil, da je taka tudi v resnici. To je le maska, ki jo nosi za vsako ceno. Pet besed, ki jo v resnici najbolje opiše so zahrbtna, izkoriščevalska, zlobna, trmasta, kruta. Lahko bi dodali še vzvišena, čeprav pri tem ne spada med ekstreme. Ima igralski talent in mojstrsko skrije temno plat, tudi v njenih očeh jo redko zaslediš. Ne ozira se na pravila, ne boji se ničesar. Ko ugotovi, da je pametno zbežati, zbeži. Če ve da je močnejša in ve da se je pametneje boriti, se bori. Posluša samo sebe, dela za svoje dobro in nikakor ji ne moreš ničesar ukazati. Sicer se uklanja plemenu, a se raje sama potika po krajih, ki so nevtralna ozemlja. Vse preostale osebe izkorišča, če le lahko. Njena zvestoba je taka, da se ti lahko zgodi, da se zbudiš v bolečinah, ko ti lomi kosti, te ubije, nato pa se čez nekaj minut že smehlja ob tvojem najhujšem sovražniku. Zaupa le sebi in svojim instinktom. Poleg tega, da izkorišča ljudi, jih tudi sovraži in zaničuje. To pa zaradi temne preteklosti, ki jo je potlačila globoko vase. Pogosto se pozabava tako, da kakšnega moškega počasi omreži, ga spravi na samo in ubije. Razen tega, da prevzema volčjo obliko, uporablja empatijo za doseganje svojih ciljev in želja, čeprav včasih tuja čustva premočno vplivajo nanjo in se raje umakne. Nerada se druži z drugimi volkodlaki, saj ve, da jih z prijazno masko ne more preslepiti.
Zgodovina: Prvih deset let Narnayinega življenja je bilo pravljica. Bila je edinka, zato je bila v središču pozornosti s strani staršev-očeta Baranda in mame Igneth, imela pa je tudi veliko prijateljic, če smo natančni so vsa dekleta hotela biti njene prijateljice, saj je bila srce in duša veselja, zabave in smeha. Občasno se je s katero izmed njih kruto poigrala, ker pa je pred ostalimi odigrala, kot da si je tista sama kriva za vse, kar se je zgodilo, je bila seveda ona spet čaščena, tista pa izločena. Veljala je za elitno družbo.
Počasi je začela odkrivati resnično življenje v mestu kjer je živela. Bilo je navadno človeško mesto, ki je imelo dve stvari, bogato, kamor je spadala tudi Naya, in revno, ki se je je izogibala. Kmalu je ugotovila, da si najbolj priljubljen, če se obnašaš aristokratsko in zavračaš vse kar ima kakšno posebno sposobnost ali se čudno obnaša. Že pred tem je bila zlobna in je večinoma odigrala občutja, medtem, ko si je mislila čisto drugo. Do štirinajstega leta je še živela normalno življenje, takrat pa so jo starši zaročili z nekim uglednežem, ki ga je nadvse sovražila. Resda sta se med sabo privlačila, a obenem sta si bila enakovredna v zlobi, vzvišenosti in ostalih stvareh. Zaradi tega sta si bila zaprisežena sovražnika že kot otroka. Na večer, ko naj bi bila njuna zaroka potrjena, je zbežala. Seveda je pobegnila z večerje, kjer je bilo zbrano vse sorodstvo, preden bi jo prosil za roko.
To je bila najhujša moč njenega življenja, saj se je v čudoviti svileni obleki znašla v revnem predelu. V bogati četrti je bilo vedno ponoči vse tiho, tu pa so se ljudje komaj razživeli. Neka ženska jo je vreščečo zvlekla v neko barako in ji slekla krilo, nato pa jo vrgla ven v samem spodnjem perilu in boso. Takšna je zbežala pred grabečimi rokami moških in si precej ranila stopala. Precej težko je hodila, ko je prispela do gozda, ki je nekaj kilometrov stran od mesta. Kakšen je podnevi je dobro vedela, saj je pogosto jezdila tam, nočna podoba pa jo je strašila. Zdrznila se je ob vsakem pokljanju in šelestenju. Sicer je vedela kam gre, saj je poznala pot do paviljončka, a to ni pomirilo njenih strahov. Ko je zaslišala znan glas potočka, ki je tekel blizu paviljona, je v temi opazila žareče oči. Še bolj prestrašeno se je začela ozirati okoli, nato pa se je pred njo pojavil neznan moški, a prijaznega pogleda. Z njo se je zapletel v pogovor, ji posodil plašč in hodil z njo proti paviljončku. Vmes se je zazrla v drevje in le tiho hodila, ko pa se je obrnila, pa neznanca ni bilo nikjer. Naslednji trenutek je začutila grozno bolečino v levi roki-z ostrimi zobmi jo je držal največji volk, kar ga je videla. Spustil jo je in izginil v temnem gozdu. To jo je zelo pretreslo, saj ji ni bilo nič jasno. Naprej je hodila čisto tiho in se še bolj previdno ozirala naokoli, dokler ni končno prišla do paviljončka. Stekla je noter, se usedla in v hipu zaspala, saj je bil beg zelo utrujajoč.
Zbudila se je v svoji sobi z obrazoma staršev nad sabo. Po izrazu na njunih obrazih je sklepala, da jima je močno odleglo. Mama je začela nekaj filozofirati o tem, da ne bi smela zbežati, a da ji je oproščeno in podobno, oče pa je molčal. On se je kmalu odpravil, mama pa ji je začela nekaj govoriti o tem, da se tudi ona in oče najprej nista hotela poročiti, prvih nekaj let zakona, da sta se drug drugemu izogibala in tako naprej, a jo je Narnaya kmalu utišala s tem, da se lahko poroči s komerkoli drugim le z njim ne. Starša sta jo uslišala, zato se je življenje vrnilo v stare tirnice takoj, ko je ozdravela. Nekaj mesecev je bilo normalnih, dokler ni nekega dne nepričakovano pobesnela pred prijateljicami, saj je ena nekaj pripomnila čez njen beg. Spremenila se je v volka, a jo je šok, ki ga je doživela naslednji trenutek preprečil, da bi bil kdorkoli poškodovan.
Od tistega trenutka so se je ljudje začeli nezavedno in zavedno izogibati. Počutila se je vedno bolj osamljeno, čeprav je večina še vedno normalno bila ob njej. Huje je postalo, ko se je spremenila drugič, a tudi tokrat na srečo ni poškodovala nikogar. Ob njej je vztrajalo le še nekaj prijateljic, sama pa je zapadla v depresijo. Ponoči ni spala, ampak jokala, zelo malo je jedla in postajala je še bolj občutljiva kot prej. Vse skupaj pa je šlo čez mejo, ko je tretjič zares pobesnela, tokrat na banketu, kjer so bili zbrani vsi, ki so kaj pomenili. Namensko jo je razjezil tisti, s katerim naj bi se pred pol leta poročila. Tokrat ne samo, da je prišlo do poškodb, celo ubila ga je. Ko se je spremenila nazaj v človeka, sta jo starša zaprla v klet in skrbela zanjo slabše, kot bi skrbela za garjavega psa. Tisti mesec, ko je bila zaprta, je prisegla sovraštvo vsakemu človeškemu ali človeku podobnemu bitju na svetu in se naučila nadzorovati spreminjanje v volkuljo in nazaj, empatija pa je razkrila gnus, ki sta ga starša čutila do nje.
Neke noči, natančneje trideset dni kasneje, ji je končno uspelo uiti, zbežala pa je v isti gozd, kjer jo je ugriznil volkodlak. Držala se je volčje oblike, saj se je počutila varneje, pa tudi prehranjevala se je lahko tako. Zanemarila je svoj pravi priimek Gallero in se privzame priimek Umbranox, katerega pomen je poznala (umbra-senca, nox-noč). Hitro je poznala ves gozd, kmalu pa je srečala krivca za svojo nesrečo. Pojavil se je nekega deževnega popoldneva in ji razložil kaj je in kakšne sposobnosti ima. Poskušala ga je ubiti, a neuspešno, saj je bil bolj izkušen in močnejši. V tem času je bil njen karakter že skoraj popolnoma oblikovan, dokončalo pa ga je to, da je Tyrellu (tako mu je bilo ime) sledila na Etherness. V tem času, času dveh let, se je že sprijaznila s tem, da je volkodlakinja in se je trudila čimveč naučiti o svojih sposobnostih in kako jih uporabljati. Na otoku se je pridružila volkodlakom, čeprav se ni vedno uklanjala vsem ukazom, in zaživela po svoje.
((Upam da vas ne moti, da sem vzela moj star opis :3))
Naslov sporočila: Opisi volkodlakov 
Pet Feb 07, 2014 11:18 pm
